Tiskane izdaje
Zagreb – Ko je pred tremi leti Vlado Ilievski napovedal slovo od makedonske reprezentance, in to le leto po njenem največjem uspehu v zgodovini, 4. mestu na EP, so ga vodili osebni razlogi. O vrnitvi ni razmišljal, dokler ga ni pred meseci poklical Aleksandar Đikić.
Zaradi klica, ki je njegove načrte postavil na glavo, bo danes proti Sloveniji s soigralci lovil vozovnico za Lille, četudi ga nedavni dogodki v Makedoniji navdajajo z grenkobo. Nikoli ni skrival, da o prekinitvi upokojenskega statusa ne bi niti razmišljal, če se v njegov ritem ne bi vmešal Džikić, o katerem ima zelo visoko mnenje, in ga omehčal, da se vrne v selekcijo, ki ji je po slovesu in odpovedih nekaterih igralcev manjkalo izkušenj. Po minuli sezoni z italijanskim prvoligašem Orlandinom je tako 35-letnik iz Strumice, ki je od soigralcev starejši šest let in več, pristal na novi izziv. Če bi tedaj slutil, kako se bodo julija razpletali dogodki pri makedonski zvezi, bi seveda gladko zavrnil sodelovanje pri projektu EP 2015, a odločitev šefov, da tik pred začetkom priprav Džikiću pokažejo vrata, ga je ujela nepripravljenega in potem ko se je že znašel na seznamu reprezentantov, pač ni razmišljal, da bi sestopil z vlaka, ki je nenadoma začel drveti v nasprotno smer od tiste, proti kateri je štartal v kvalifikacijah za EP 2014.
»To je bil velik šok za nas, vendar smo morali to pustiti za seboj in zdaj ne bi imelo smisla pogrevati starih zadev, četudi je bila moja odločitev vezana predvsem na selektorja. Res si nisem mislil, da bom še igral. A ko prespiš in premisliš, državo in reprezentanco vendarle postaviš na prvo mesto, vsi igramo zanjo in nismo si mogli privoščiti, da bi predolgo žalovati za nečem, kar je bilo zunaj dosega naših moči,« se Ilievski nerad spominja poletja, saj s tem pri zvezi na kocko niso postavili le EP, marveč tudi celotno reprezentanco, ki se je znašla pod novo metlo sicer nič krivega selektorja Marijana Srbinovskega. »Dva različna trenerja pomenita tudi dva različna sistema dela in igre. Vse se je spremenilo. Zame morda niti ne, ker me prej ni bilo v moštvu, a fantje, ki so si lani priigrali EP prek kvalifikacij in so že leto dni gradili skupno zgodbo, so morali v mesecu dni sprejeti povsem drugo pot, namesto da bi ohranjali kontinuiteto. Seveda se to v teh zagrebških dneh še kako pozna, saj je dober mesec skupnega dela prekratko obdobje, da bi naredili čudež,« priznava Ilievski, četudi jim nekdanji selektor, ki je pred kratkim napovedal tudi tožbo makedonski zvezi, vse dni predtekmovanj v zagrebški dvorani sledi s tribun.
Medtem ko je bil Ilievski do sinoči zadovoljen z rezultatskim izplenom, je zdaj drugače. Poraz z Gruzijo jih je pahnil v položaj, v katerem bodo morali danes s Slovenijo loviti nujno zmago za napredovanje, sicer bo o četrtem članu osmine finala iz skupine C najverjetneje odločal krog treh reprezentanc, v katerem pa imajo Makedonci najslabše izhodišče. »Vedeli smo, da moramo svojo priložnost iskati proti Nizozemski, Gruziji in Sloveniji, saj Grki in Hrvati spadajo v evropski vrh. Cilj, ki smo si ga zastavili, je bil vseeno preboj v drugi krog, več ni realno. Že res, da smo bili pred štirimi leti na EP četrti. A zdaj je vse drugače, Makedonija pa košarkarsko tudi ni država, ki bi imela tradicijo dobrih rezultatov na prvenstvih stare celine. Za nas je vse, kar naredimo, uspeh. Zmaga, drugi krog, to je že vrhunsko,« Ilievski po bogati mednarodni karieri ohranja realen pogled na evropsko košarko, četudi proti Slovencem vendarle vidi nekaj možnosti za presenečenje. »Iskreno mislim, da bi se lahko kosali z njimi, če bi igrali, kot znamo. Pa čeprav je Slovenija po kakovosti pred nami, ne glede na to, da ji manjkajo igralci. Mislim, da Juretu Zdovcu kar dobro uspeva zgodba, ki si jo je zamislil, ne glede na odsotnost organizatorjev igre, se, kot so napovedali, vedno najde nekdo, ki eksplodira,« Ilievski Sloveniji napoveduje uspešno nadaljevanje.
