Kako v obljubljeno Evropo?

Ljubljana – V zadnjih tednih so udeleženci lige ABA pospešeno krepili svoje vrste in nikakršna skrivnost ni, zakaj. Včeraj se je iztekel rok za dopolnitev kadrovskih zasedb, vložek na igralni mizi pa je letos še posebej velik. V prihodnji sezoni bo namreč regionalno prvenstvo štelo le še 12 klubov namesto dosedanjih 14.

Posledicam sprememb mnogi sprva niso namenjali večje pozornosti, toda sčasoma se je panika med moštvi s spodnje polovice razpredelnice začela stopnjevati. Če je doslej veljalo, da si je le zadnjeuvrščeni prislužil samodejno izobčenje za eno leto, si bosta za sezono 2016/17 rdečo luč prislužili kar dve ekipi, ki bosta zbrali najmanj točk v rednem delu lige ABA. Vseeno je napačno tolmačenje, da si bo preostala dvanajsterica s tem že zagotovila obstanek. Kajti še naprej bo o imenih članov regionalnega prvenstva odločala uvrstitev v nacionalnih prvenstvih. Ali preprosto: naj si košarkarji Krke, Tajfuna in Uniona Olimpije še tako marljivo prizadevajo zbežati od regionalnega dna, jim tudi uvrstitev od 12. mesta navzgor še ne bo prinesla popolnega olajšanja. Kdo namreč pravi, da ne bosta v končnici DP uspešnejša Rogaška in Šenčur GGD, ki trenutno vodita v ligi Telemach, ali kdo drug?

Med 12 moštvi v ligi ABA 2016/17 bodo sicer po trije prišli iz Srbije in Hrvaške, dva iz Slovenije, po eden iz BiH, Črne Gore in Makedonije, seznam pa bo dopolnil zastopnik najuspešnejše države iz te sezone. Najboljši količnik zmag in porazov je v uvodnih 18 kolih presenetljivo imela Črna Gora pred Hrvaško, Srbijo, Makedonijo, Slovenijo in BiH, zato si naša moštva ne morejo obetati povečanja zastopstva, kaj šele vključitve v končnico regionalne lige, ki se bo letos prav tako odvijala po spremenjenem formatu – s polfinalnima dvobojema do dveh zmag in finalom na tri zmage. Kakšna bo pot do evropskih pokalnih tekmovanj, pa si zaradi odprte vojne med FIBA in ULEB ter neštetih nedorečenosti niso na jasnem niti največji košarkarski modreci.

V jeseni sprejetem pravilniku lige ABA je denimo zapisano, da si bosta pravico igranja v evroligi priigrala oba finalista regionalne sezone. Toda takšno odločitev so sprejeli, še preden so se pri Ulebu odločili, da bodo vztrajali pri lastni poti. Hkrati pa so omejili število moštev v svojem elitnem tekmovanju na 16, pri čemer meril uvrščanja za zasedbe iz manj premožnih območij sploh še niso dorekli. Nato se je rodila še Fibina »liga prvakov«, v kateri je ugank še več, saj se je enajsterica najbogatejših na stari celini odločila za nasprotno stran. Predpisi ABA za nameček predvidevajo, da bi prispevala tri ekipe v evropski pokal, toda zdajšnja različica tekmovanja naj bi se prav tako krepko skrčila. Zato je tudi na področju »drugokategornikov« pričakovati odziv FIBA in privlačnejše alternative, kot jih je ponujala v minulem poldrugem desetletju.

Da je zmeda popolna, priznava tudi predsednik evroligaša Crvene zvezde Nebojša Čović, ki je bil eden od najdejavnejših pri spomladanskem prevzemu oblasti v ligi ABA. »Območje nekdanje Jugoslavije je košarkarsko tako kakovostno, da ga ne bosta mogla prezreti niti ULEB niti FIBA. Toda doslej je šlo v glavnem le za špekulacije in lobiranje obeh strani, da bi iztržili čim močnejše izhodišče. Na koncu bo prevladala tržna zanimivost moštev in iz lige ABA bi morala biti Crvena zvezda in Partizan v veliki prednosti. Lepo je, da ima denimo Union Olimpija novo dvorano za 13.000 gledalcev, toda ko jih človek prešteje, ne pride niti do številke tisoč. Minili so časi, ko so nas nekateri na zahodu držali v šahu zaradi napetosti med Srbi in Hrvati ali zaradi nesoglasij med dvema srbskima kluboma. Če ne bi bilo vodstva Crvene zvezde, sploh ne bi imeli nove lige ABA. In če bo nekoč propadla, ne bomo prav v ničemer krivi,« vztraja Čović. Njegov klub je bil sicer med najbolj nespretnimi pri sestavi moštva. Sofoklis Schortsanitis, Gal Mekel in Ryan Thompson so morali kmalu oditi, povratnika Marcusa Williamsa pa so odslovili že po treh regionalnih tekmah. Toda rdeče-beli imajo dovolj denarja, da so si namesto njih omislili Vladimirja Štimca, Quincyja Millerja ter nazadnje še Tarencea Kinseyja in Vasilija Micića.