Tiskane izdaje
Ljubljana – Ker se klubska prvenstva šele približujejo svojim vrhuncem, se košarkarjem zdi, da so letošnje reprezentančne obveznosti zelo oddaljene. Vendar niso, prve se bodo začele že čez polčetrti mesec, domala takoj po koncu lige NBA ali španskega DP, in se bodo vlekle čez vse poletje. Nekatere izbrane vrste pa še vedno nimajo selektorjev.
Medtem ko se bodo najboljši slovenski košarkarji šele 31. avgusta lotili kvalifikacij za EP 2017 ter se po šestih tekmah s Kosovom, Bolgarijo in Ukrajino postavili na voljo svojim delodajalcem 18. septembra, čaka moštva, ki so se bolje odrezala na lanskih celinskih prvenstvih, precej bolj natrpan spored. Že 4. julija se bodo namreč začele dodatne kvalifikacije za nastop na letošnjih olimpijskih igrah, na katerih bo nastopilo 18 reprezentanc, od teh osem iz Evrope. Šesterica, ki se je na lanskem eurobasketu zvrstila od tretjega do osmega mesta, ker bosta dva kvalifikacijska turnirja na stari celini, pa še 9. Hrvaška in nekoliko sporno tudi 14. Turčija.
Moštva so porazdelili v tri turnirje, v Rio de Janeiro pa bodo potovali le trije zmagovalci. Po imenih bo najmočnejša prireditev v Torinu, kjer bodo v eni skupini igrali Grčija, Mehika in Iran, v drugi pa Italija, Hrvaška in Tunizija. V Manili se bodo merili Turčija, Kanada in Senegal, na drugi polovici razpredelnice pa Francija, Nova Zelandija in Filipini. V Beograd pa se bodo udarili Srbija, Portoriko in Angola ter Češka, Latvija in Japonska. Vsi tudi že vedo, s kom bi se lahko srečali, če se jim bodo uresničile olimpijske sanje. Fortuna je določila, da bodo v skupini A v Riu, kjer bodo košarkarski boji trajali od 6. do 21. avgusta, igrali ZDA, Avstralija, Venezuela, Kitajska ter zmagovalca dveh kvalifikacijskih turnirjev, ki ju bodo razporedili z dodatnim žrebom 10. julija. V skupini B pa se bodo merili Španija, Litva, Argentina, Brazilija, Nigerija in preostali kvalifikant.
Olimpijske igre željno pričakujejo Američani, saj želijo v poslovilni odpravi selektorja Mika Krzyzewskega tretjič zapored osvojiti zlato kolajno in predati krmilo Greggu Popovichu, in tudi njihovi večni izzivalci Španci, ki so lani v Lillu doživeli pravo reprezentančno katarzo. Željni dokazovanja so po razočaranju na domačem eurobasketu tudi Francozi, pa tudi svetovni podprvaki Srbi so na OI nazadnje igrali leta 2004 in v Atenah zasedli komaj 11. mesto. Kot gostitelji enega od kvalifikacijskih turnirjev imajo svojo računico tudi Italijani, zato so nesporno kakovostni igralski zasedbi postavili na čelo trenersko avtoriteto Ettoreja Messino, ki je že drugo sezono Popovichev pomočnik pri San Antoniu. Hrvati pa imajo tako kot običajno večje želje kot zmožnosti.
Potem ko so jih v osmini finala EP kruto izločili Čehi, so naši sosedje pričakovali, da bo Velimir Perasović ostal na selektorskem stolčku. Toda račune jim je pred dnevi pokvaril predsednik Laborala Kutxe, Jose Antonio Querejeta, ko je sporočil, da Perasoviću letos ne bo dovolil sodelovati v programu izbrane vrste. Nenazadnje je bil pred leti prav on pobudnik pravila, da trenerji španskih prvoligašev ne smejo hkrati opravljati selektorskih nalog v nobeni reprezentanci, zato mora ostati dosleden. Le nekaj ur pozneje je ponudbo zavrnil še Neven Spahija, od leta 2014 asistent pri Atlanti v ligi NBA, kar je sprožilo pravo inflacijo možnih kandidatov. Pristojni bodo v naslednjih dneh izbirali med Veljkom Mršićem (Cedevita), Danijelom Jusupom (Zagreb), Damirjem Mulaomerovićem (Cibona), svoje ambicije imata tudi Dražen Anzulović (Dabrowa Goricsza) in trenutno prosti Slaven Rimac, tretji ponujajo Tonija Kukoča in celo – Jureta Zdovca. Zadržki vodstva AEK jih prav nič ne motijo.
