Katalonija odskočna deska za novo kariero

Po vrnitvi v Barcelono je postalo jasno, da bo spomladi 2016 košarkar Jaka Lakovič slekel igralski dres.

Objavljeno
28. september 2015 02.16
Jaka Lakovič košarkar 16.06.2015 foto:Igor Mali
Tanja Volarič, šport
Tanja Volarič, šport
Ljubljana – Nedavna selitev Jake Lakoviča v Barcelono ljubljanskemu branilcu ni odprla vrat le do druge življenjske kariere, marveč je prinesla tudi dokončno potrditev, da se z letom 2016 umika v igralski pokoj. Pri Barceloni, pri kateri je preživel pet let in z njo osvojil tudi evroligaško lovoriko, se bo nanj pripravljal v drugem klubskem moštvu, kaj mu bodo ponudili prihodnje poletje, pa je za zdaj neznanka tudi zanj.

Odločitev, da sprejme mesto v rezervnem pogonu katalonskega velikana, ki igra v drugi španski ligi, bi bila v drugačnih okoliščinah presenetljiva, saj Lakovič po vrhunski mednarodni karieri nikoli ni skrival, da mu ambicije kljub letom prav nič ne pešajo. Poleti je bil blizu tudi prestopu v Union Olimpijo, kar bi mu še vedno omogočalo igranje v evropskem pokalu, a obenem olajšalo izpolnjevanje študijskih obveznosti, v katere je zagrizel pred letom dni. Ideja, da bi kariero končal doma, bi se zagotovo tudi uresničila, saj je vmes že zavrnil nekaj ponudb iz tujine, če ga ne bi poklical športni direktor Barcelone s ponudbo, da eno leto igra v njihovem drugoligašu, nato pa dve leti pri njih dela kot trener v enem od klubskih pogonov.

»Ko enkrat končaš kariero in ko imaš pred seboj trenerski izziv, za nabiranje izkušenj ni boljše odskočne deske, kot je Barcelona. Pri meni je zato pretehtal pogled v prihodnost,« pojasni Lakovič, dodatna prednost je bilo tudi dobro poznavanje kluba, za katerega je igral med letoma 2006 in 2011, ter znanje španskega jezika, Katalonka je tudi njegova partnerka Helena Boada. Enoletno igranje v drugi ligi mu samo po sebi pač ni predstavljalo izziva. »Španska druga liga je sicer še vedno močno tekmovanje, a mene bolj žene misel na poznejšo trenersko pot. Tudi sicer bom v naslednjem letu v moštvu nekakšen mentor mlajšim soigralcem. Zamišljeno je bilo, da bi jim z izkušnjami pomagal na treningih in tekmah,« pravi Lakovič.

Resda je sredi meseca dogovor že visel na nitki, saj je Barcelona spremenila najprej ponujene pogoje, a se je nato vrnila na izhodišče. Edina negotovost, ki mu jo prinaša najnovejša pogodba, je trenersko mesto, na katero ga bodo prihodnje poletje razporedili pri katalonskem velikanu. Tega v pogodbi niso dorekli, kar klubu z razvejenim igralskim pogonom pušča odprte roke pri kadrovanju, a Lakovič se nadeja, da ga ne bodo razporedili na najnižjo raven. »Že res, da je za menoj bogata kariera na najvišji ravni, kar mi bo v trenerskem poslu v veliko pomoč, a vendar bom kot trener najprej popoln zalenec. Ni me strah, kakšno vlogo mi bodo namenili, možnosti je ogromno, od pomočnika v članskem moštvu do trenerja najmlajših kategorij. Je pa res, da moj cilj ni treniranje pionirjev in to sem jim omenil. A že ideja, da mi ponudijo pogodbo s takšnim prehodom po prvem letu, je veliko priznanje in kaže, da imamo neko vizijo,« je prepričan nekdanji reprezentančni kapetan, ki trdi, da njegov zastopnik ni na veliki zvon obešal njegovih načrtov o trenerski karieri ter da so pri Barceloni v veliki meri sami pripravili takšno ponudbo.

Med bivanjem v Španiji se bo lotil tudi priprave za pridobitev tamkajšnje trenerske licence, za katero mora opraviti izpit Nacional. Šolanje mu bo omogočil klub, licenca pa omogoča vodenja klubov v prvi, drugi in tretji španski ligi ter je obvezna za vse, tudi igralce z največjimi karierami. »Ko bom končal študij na Fakulteti za šport, mi bodo v Španiji sicer priznali niz izpitov, tako da mi ne bo treba čez cel proces priprave na izpit, ki je pogoj za trenersko delo na Iberskem polotoku,« pravi Lakovič, ki bo tako prihodnjo pomlad dokončno slekel igralski dres, in to ravno ob 20-letnici igranja članske košarke. Leta 1996 je namreč zaigral za Geoplin Slovan, potem pa še Krko, Panathinaikos, Barcelono, Galatasaray, Avellino in Royal Hali. »Poslovilna tekma? Ne, ne bo je. Sicer pravijo, da ne smeš nikoli reči nikoli, ampak doslej res nikoli nisem razmišljal, da bi delal pomp iz slovesa niti temu nisem naklonjen,« je za zdaj odločen 37-letnik.