Kevin Durant: Golden State nima supermoštva

Do prejšnjega tedna je bil Kevin Durant eden od članov druščine najboljših košarkarjev lige NBA brez šampionskega prstana; družbo so mu delali Charles Barkley, Karl Malone, John Stockton, Patrick Ewing, Dominique Wilkins, Reggie Miller, Steve Nash ... Nato pa je ubil tri muhe na en mah: z Golden Statom je osvojil naslov prvaka in lovoriko MVP finala, hkrati pa utišal kritike, ki so mu očitali priskledništvo.

»Nisem se preprosto prisesal na odlično moštvo, ki se je pred dvema letoma povzpelo na prestol, lani pa doseglo rekordnih 73 zmag v rednem delu prvenstva, na predzadnji stopnici izločilo mojo Oklahomo in bilo v finalu prekratko za eno zmago. Prispeval sem svoj delež,« je bila ena od prvih izjav 28-letnega in 206 cm visokega košarkarja, ki so ga očitno vse leto skelele opazke ter ga tudi podžgale v odločilnem dvoboju s Clevelandom. V LeBronu Jamesu ni imel le imenitnega tekmeca na igrišču, ampak tudi zgled podjetnosti in potrpežljivosti. »Kralj James« je najprej neuspešno poskušal sedem sezon s Konjeniki, prvi naslov prvaka pa osvojil po selitvi k Miamiju pri 27 letih, zato ga imajo sodobni rodovi za izumitelja umetno sestavljenih »supermoštev«. A se spretno brani: »Če me spomin ne vara, sta se leta 2003 Karl Malone in Gary Payton pridružila Kobeju Bryantu in Shaquillu O'Nealu pri LA Lakers, da bi pred koncem karier okusila zmagoslavje. Še prej, med prvo upokojitvijo Michaela Jordana leta 1996, pa se je Hakeemu Olajuwonu pri Houstonu najprej priključil Clyde Drexler, nato pa še Barkley ...«

Tudi Durant ni imel podobne sreče kot Magic Johnson, ki je prišel do šampionskega naslova pri 20 letih, kot Kobe Bryant pri 21 ali Tim Duncan pri 23. Potrpeti je moral do 28. leta tako kot Jordan in O'Neal, zato ima jasno oblikovano mnenje, ali je Golden State res »supermoštvo«, ker se je trem udeležencem tekem All-Star NBA – Stephenu Curryju, Klayu Thompsonu in Draymondu Greenu – »priklopil« stroj za doseganje košev iz Oklahome. »Zdaj vsi častijo Stepha, toda pred osmimi leti so ga na naboru izbrali šele kot sedmega. Kar nekaj klubov se ni odločilo zanj in ko si je utiral pot proti vrhu, ga je spremljal glas, da ne bo nič posebnega. Klaya so dve leti pozneje izbrali kot 11. po vrsti, Draymonda pa nato kot 35., nihče ga ni hotel, podobno kot Andreja Iguodalo, ki so ga nekajkrat prodali. Supermoštvo? Ne, trener Steve Kerr nam je namenil prave vloge, v katerih dobro sodelujemo,« je odločen Durant.

Avtor imenitnega povprečja 35,2 točke, 8,2 skoka in 5,4 skoka v letošnjih odločilnih tekmah Bojevnikov s Clevelandom je vstopil v ligo NBA pred desetimi leti. Pri 21 letih je postal najmlajši najboljši strelec sezone (povp. 30,1) v zgodovini, pred petimi leti je prvič okusil veliki finale, letos drugič, zato odločno zavrača ocene, da je ubral bližnjico. Ne nazadnje je šele tretji košarkar, odkar izbirajo finalnega MVP (od leta 1969), ki je lovoriko osvojil že v prvi sezoni s svojim moštvom. Magicu Johnsonu je to uspelo leta 1980 kot novincu pri LA Lakers, Mosesu Malonu tri leta pozneje po prestopu k Philadelphii. Če bi bilo vse skupaj tako preprosto, bi bil seznam precej daljši. Prav tako pa je šele tretji, ki je štirim naslovom prvega strelca v ligi NBA dodal še moštveno lovoriko – po Jordanu in Wiltu Chamberlainu.

Vse to ni naključje, kar dobro ve tudi Steve Kerr, ki ima iz igralskih dni pet šampionskih prstanov, a je moral najprej odslužiti šest sezon pri Phoenixu, Clevelandu in Orlandu, preden je prišel na svoj račun pri Chicagu in San Antoniu: »Vsi že deset let vedo, kako dober košarkar je Kevin, toda do letošnjega preskoka so mu vedno poskušali najti kakšno hibo. Zdaj bodo kritike hitro utihnile, svojo kariero je dvignil na naslednjo stopnjo. In še zdaleč ni rekel zadnje besede ...«