Ko bo prišel pravi čas, bo zadeval tudi Dragić

Ljubljana – Igor Kokoškov je imel v prvih tednih vodenja slovenske košarkarske reprezentance veliko težkega dela, saj je moral spoznati vse kandidate za nastop v kvalifikacijah za EP 2017 in jih preusmeriti na njegov način dela, hkrati pa krčiti seznam igralcev in se sem ter tja komu zahvaliti za sodelovanje. Ima pa manjšo prednost pred selektorskimi predhodniki, saj mu čistke ne bo potrebno nadaljevati, dokler ne bo imel zgolj le 12 mož.

»Res je, 12 košarkarjev mora selektor izluščiti zgolj za največja mednarodna turnirska prvenstva, na katerih se nato trese, da se ne bi kdo od njih poškodoval, tako, kot se je Aleksandar Ćapin na EP 2007. V kvalifikacijah pa bo lahko uvrstil v moštvo za posamezne tekme vsakega od 24 igralcev, ki jih je Košarkarska zveza Slovenije prijavila FIBA,« je ob sredini zmagi nad Makedonijo in po zadnji pripravljeni tekmi s Črno goro v v stožiški dvorani spomnil športni direktor slovenske izbrane vrste Matjaž Smodiš. Nič neobičajnega, saj mednarodna zveza nenehno spreminja svoja pravila, minilo pa je tudi veliko časa, odkar je Slovenija nazadnje sodelovala v kvalifikacijah. V takšni vlogi je bila nazadnje, ko se potegovala za uvrstitev na EP 2005, in ko si je zagotovila vozovnico za Beograd, je lahko v zadnjih kolih razrešila večino zvezdnikov z ameriških in evropskih igrišč, priložnost pa so dobili nekateri takratni lokalni asi. Proti Poljski v Mariboru in Češki v Škofji Loki so denimo igrali Jure Močnik, Sašo Dončić in Željko Zagorac, debitiral je Miha Zupan in tudi Erazem Lorbek, ki je tedaj veljal za najbolj obetavnega košarkarja svojega rodu in svoj veliki talent potrdil že na eurobasketu naslednjega leta.

Za razliko od Aleša Pipana, ki je takrat dokaj demokratično vodil reprezentanco, se Kokoškovu ne bo potrebno do zadnjega mučiti z vprašanjem, koga mora še poslati domov. Potem ko so priprave eden za drugim zapustili Tomaž Bolčina, Domen Bratož, Blaž Mahkovic, Luka Lapornik, Luka Kraljević, Žan Mark Šiško in Mitja Nikolić, je v slovenski reprezentanci ostalo še 14 košarkarjev, jasna pa je tudi moštvena hierarhija. Tekme začenjajo brata Goran in Zoran Dragić, Klemen Prepelič, Edo Murić kot prisilna rešitev v vlogi krilnega centra in Gašper Vidmar, udarni asistenti so Jaka Blažič, Jaka Klobučar in Alen Omić. Drugi pomagajo po svojih najboljših očeh.

Formula je doslej prinesla niz zmag brez poraza v pripravljalnih tekmah s Portugalsko, Belgijo, Avstrijo, Poljsko, Islandijo, Veliko Britanijo in Makedonijo, zgoditi pa bi se moralo veliko presenečenje, da bi Slovenija izgubila katero od šestih kvalifikacijskih tekem s Kosovom, Bolgarijo in Ukrajino, ki se bodo zvrstile od 31. t. m. do 17. septembra. Pričakovanje 40. evropskega prvenstva, ki ga bodo prihodnje leto z združenimi močmi gostili Finska, Romunija, Izrael in Turčijo, pa bo že zahtevalo miselni preklop na bistveno višjo raven in precej močnejše tekmece. Kajti na boleč način smo se lahko lani prepričali, kako dobro znajo igrati košarko že v Latviji.

V absolutnih številkah je doslej prvi slovenski strelec Zoran Dragić, ki je v sedmih pripravljalnih nastopih pred občinstvom dosegel 84 točk; v povprečju torej 12. Sledijo mu Murić (81), Prepelič (79) in Blažič (67), šele na petem mestu pa je Goran Dragić s 55 točkami v šestih tekmah, saj proti Islandiji ni igral. Toda upoštevati moramo, da Miamijev zvezdnik pripravljalne tekme zares jemlje v pravem pomenu besede ter da zagotovo ni v seštevku zbral pičlih 12 točk v soočenjih s Portugalsko, Belgijo in Veliko Britanijo zato, ker bi ga tekmeci onemogočili. Zavore si je postavil sam, zato ne kaže sprožati panike, ker je doslej metal za tri točke zgolj 3:13 ali proti Makedoniji izgubil sedem žog. Nenazadnje je proti Veliki Britaniji nanizal 13 asistenc, proti Belgiji in Makedoniji po 9, in ko bo čas pravšnji, bo povsem drugačen tudi njegov strelski iztržek. Le ostati bo moral v mejah splošne moštvene koristi.