Tiskane izdaje
Los Angeles – Po hudi poškodbi Kobeja Bryanta, za katerega se je ta sezona zaradi strgane ahilove tetive že končala, se bodo še lep čas vrstila ugibanja, kdaj, če sploh še kdaj, in v kakšnem stanju se bo ameriški košarkarski zvezdnik vrnil na parket. Obenem pa se v ZDA že zdaj ne morejo izogniti oceni, da bodo Jezerniki z njegovim odhodom s parketa bolj zadihali.
Njegovi soigralci so se na izgubo svojega vodje odzvali z zmago proti San Antoniu, poročevalci pa z oceno, da bo zdaj precej bolj krožila žoga, ki je bila prej rezervirana za košarkarskega kralja z zahodne obale ZDA. Pa četudi se strinjajo, da igra Jezernikov brez njihovega strojevodje ni ravno paša za oči, proti Ostrogam pa jim je očitno manjkal igralec za zaključni met. Zadihal naj bi tudi trener Mike d'Antoni, ki ga navijači Jezernikov odstavljajo že od začetka sezone in čigar predčasni odhod bi klub precej stal, z Bryantovim prisilnim počitkom pa se opravičilo za morebitni neuspeh – Jezerniki sicer potrebujejo le še eno zmago za potrditev preboja v končnico lige NBA – ponuja samo od sebe.
Jezerniki, ki imajo glede na visoka pričakovanja za seboj precej klavrno sezono, se obenem soočajo še z vprašanjem, kdo bi vsaj približno zdaj lahko nosil Bryantove čevlje, ki jih slednji sicer ne da kar tako od sebe in je vlogo vodje potrdil tudi med tekmo z Ostrogami, ko je ob polčasu v slačilnico poklical Pauja Gasola in ga zasul z navodili. Kdo bo novi vodja ekipe, ki vstopa v odločilno obdobje sezone? »Dwight Howard, Pau Gasol, Steve Nash in Metta World Peace. Vsi so pripravljeni na skok. Vsi štirje so alfa samci. Kar zna biti tudi težava, saj smo se s tem že spopadali v preteklosti,« je na potencialne kandidate pokazal d'Antoni, četudi je že pri Nashu vprašanje njegove storilnosti, potem ko je proti San Antoniu zaradi poškodbe izpustil že sedmo zaporedno tekmo.
Redki sicer verjamejo v najslabši scenarij, po katerem bi šel Bryant po poti Charlesa Barkleyja in Shaquilla O'Neala, ki sta zaradi identične poškodbe končala karieri, četudi je Bryantovo telo precej bolj iztrošeno kot telo običajnega 34-letnika. Poznavajoč njegovo lakoto po uspehu, mu prej pripisujejo poskus vrnitve v velikem slogu, saj bi s tem le utrdil urbani mit o njegovi košarkarski veličini. Poškodba je sicer prinesla nepričakovan zasuk njegove priljubljenosti celo med njegovimi nasprotniki. Že v tem trenutku žanje precej več simpatij kot v kateremkoli obdobju zadnjih 12 let, njegovi nasprotniki – in teh v ZDA ni bilo ravno malo – pa so si zdaj domala edini, da si takšnega konca tako veliko športno ime ne zasluži.
Za podporo se mu torej ne bo treba bati, če se bo odločil gristi kolena za vrnitev v šampionsko formo. Dotlej pa bo za počitek bogato nagrajen. Četudi bo izpustil prva dva meseca naslednje sezone, mu bo na račun sedlo 30 milijonov dolarjev. Ni pričakovati, da bo sicer ob morebitni vrnitvi igral na ravni zaslužka, a očitno bo zdaj prejel kompenzacijo za leta kariere, ko je že spadal med najboljše košarkarje v ligi, pa po pogodbenih zneskih nikoli ni dosegal vrha. V ligo je resda vstopil v obdobju neomejenih plač, a nikoli ni sklenil ene od tistih bajnih pogodb, s katerimi so se ponašali soigralci. Do trenutka, ko je postal prost igralec z možnostjo izbire kluba, je namreč v veljavo že stopila nova kolektivna pogodba, ki je določala zgornjo plačilno mejo za posameznega košarkarja. Glede na ocenjeno tržno vrednost, določeno na osnovi televizijskih rejtingov, prodanih vstopnic in njegovih majic, bi se moral njegov letni zaslužek zadnjih nekaj sezon namreč gibati okoli 50 milijonov ameriških dolarjev.
