Kos le moštvom, katerih se skoraj bojijo?

Olimpija tudi do druge zmage v evropskem pokalu proti moštvu z vrha.

Objavljeno
05. november 2015 18.36
Posodobljeno
06. november 2015 08.00
Eduardo Brozovič, šport
Eduardo Brozovič, šport

Ljubljana – Le dve zmagi v petih mednarodnih tekmah so iztržila slovenska košarkarska moštva minuli teden, pa še ti dve z ogromnim razponom. Tajfun je doma rutinsko ugnal irsko Hibernio, ki je v prvem kolu pokala FIBA zaostala za 36 točk na Danskem. Union Olimpija pa je pripravila prijetno senzacijo v evropskem pokalu v domu uglednega Bilbaa.

Uspeh nad četrtim moštvom zadnjega španskega prvenstva, četrtfinalistom evrolige 2011/12 in finalistom evropskega pokala leto dni pozneje je odmeval po stari celini. Še najmanj bučno na Iberskem polotoku, kjer Union Olimpija še vedno uživa sloves kluba z izjemno bogato zgodovino, hkrati pa tamkajšnji ljubitelji košarke dobro vedo, da Bilbao v tej sezoni ne blesti v domači dvorani. V njej je bil kos le evroligašu Unicaji v tekmi DP in doživel tri poraze, medtem ko je v gosteh nepremagan.

Po Gran Canarii in Nanterru so plen iz Baskije odnesli še Ljubljančani, čeprav so nastopili brez Save Lešića, drugega strelca moštva v evropskem pokalu in najučinkovitejšega v dvobojih lige ABA, ter zelo pomembnega obrambnega moža Gregorja Hrovata. Ob podvigu z močnim kolektivnim pridihom sta vendarle izstopala Zack Wright, ki si je z imenitno predstavo (18 točk, 10 skokov in 5 asistenc) prislužil najvišji statistični indeks kola (36), in Sašo Zagorac. Tudi zaradi slabe taktične priprave gostiteljev, predvsem na najbolj izkušena člana ljubljanske zasedbe.

Kot da se košarkarjem Bilbaa ne bi niti sanjalo o njunih igralnih značilnostih, so ameriškemu branilcu dopuščali veliko prostora za prodore in poskuse iz bližine, namesto da bi ga spremljali z varne razdalje. Za tri točke pač ni nikoli metal v serijah, v štirih kolih evropskega pokala se je odločil le sedemkrat in resda petkrat zadel. Zato pa je veliko nevarnejši pri izkoriščanju telesnih sposobnosti za iskanje odprtih poti do obroča in raznovrstno razporejanje učinka. Trenutno je 13. strelec (povp. 16,5) in 25. podajalec (4,3) tekmovanja, pri skokih pa ga pri pičlih 188 cm najdemo na 24. mestu (6,8). Torej tik pred Alenom Omićem iz Gran Canarie, ki v tej prvini vodi v španski ligi s povprečjem 9,5 skoka. V seštevku je Wright peti najbolje ocenjeni košarkar evropskega pokala, v štirih tekmah je vselej dosegal od 14 do 18 točk. Manj konstanten je v regionalnem prvenstvu (od tri do 16 točk – met za tri le 1:9), v katerem prevladuje občutek, da znajo nasprotna moštva bolje izkoriščati njegove slabosti.

Bilbao se je povsem drugače lotil stožiškega kapetana Zagorca. Na srečo, bi lahko rekel Olimpijin trener Gašper Potočnik. Pri slehernem sodelovanju s soigralci s »pick'n'popom« je namreč ostajal sam kot duh in postal najbolj logična napadalna opcija. Zadel je tri od Olimpijinih sedmih trojk in lahko bi še kakšno, da bi si še bolj posladkal vrnitev na španska tla. Na njih je odigral kar pet sezon, vendar štiri v tamkajšnji drugi ligi in eno v tretji, v sredo pa je v zrelih košarkarskih letih pokazal Alexu Mumbruju & Co., da je lahko konkurenčen tudi »velikim fantom«. Še posebej, če ima tako izdatno pomoč mlajših soigralcev.

Vsak je na svoj način nekaj prispeval. Debitant na evropskem odru Vlatko Čančar je dodal pomembno trojko, njegov 18-letni vrstnik Blaž Mesiček je tako kot proti Crveni zvezdi dosegel dvomestno število točk, Miha Lapornik in Blaž Mahkovic sta bila koristna na obeh koncih igrišča ... Zato je Union Olimpija že do 26. minute dosegla toliko točk (56) kot ob sobotnem porazu v Zadru v celotnem dvoboju ter napadalno usmerjenega tekmeca ustavila krepko pod njegovim povprečjem.

Zanimivo je, da so Ljubljančani doslej premagali obe vodilni zasedbi v skupini A evropskega pokala (Trento in Bilbao), v ligi ABA pa evroligaša Crveno zvezdo in prekosili Krko za 30 točk. Notranji motiv je zanje očitno zelo pomemben dejavnik, kar je načeloma pohvalno, a kaj, ko jim je šlo zato veliko slabše od rok proti moštvom, ki v njihovih očeh ne uživajo takšnega spoštovanja: Sutjeski, Igokei, Zadru, Telekomu Bonnu ... Kaj naj torej od njih pričakujemo na naslednjih dveh tekmah, v nedeljo na gostovanju pri Tajfunu z dna regionalne lige in v sredo v Stožicah proti Oldenburgu, ki je v njihovi evropski skupini na zadnjem mestu? Takšne uganke bodo zelo popestrile košarkarsko sezono.