Tiskane izdaje
Ljubljana − S Košarkarske zveze Slovenije so sporočili, da se je Jaka Lakovič odločil, da konča reprezentančno kariero. Dolgoletni kapetan je skupaj zaigral na 177 tekmah, sodeloval je na sedmih evropskih in dveh svetovnih prvenstvih.
Zdaj že nekdanji reprezentant je za Slovenijo neprekinjeno igral od leta 2001 − izjema je leto 2012, v katerem Slovenija ni imela uradnih tekem −, kar je najdaljši staž kateregakoli izmed košarkarjev slovenske reprezentance, katere kapetan je bil od leta 2010.
»O tem, kdaj končati svojo reprezentančno pot, sem veliko razmišljal že pred in med lanskim eurobasketom 2013, a sem zaradi velike želje po nastopanju v državni vrsti želel s končno odločitvijo še nekoliko počakati. Po tehtnem premisleku in pogledu na celo sezono sem spoznal, da moje telo ni več tako mlado in da potrebuje več časa za regeneracijo, s tem pa tudi pripravo na novo sezono v klubu, zaradi česar sem se odločil, da je bil EuroBasket 2013 moj zadnji reprezentančni turnir. Mislim, da sem s tem reprezentančno kariero končal na najlepši možen način − na domačem parketu. Moje srce je vedno bilo in vedno bo s slovensko reprezentanco ter njenimi navijači, ki bodo pri meni za vselej ostali v izjemnem spominu in se jim pri tej priložnosti zahvaljujem za vso podporo. Upam, da bodo moje mesto v reprezentanci dobili tisti mladi košarkarji, ki si bodo to zaslužili s kakovostjo in spoštovanjem do slovenskega dresa, kakršnega sem jaz kazal vsa ta leta. Hvala Košarkarski zvezi Slovenije za podporo v času moje kariere ter vsem selektorjem in igralcem, s katerimi sem imel čast igrati in biti celo njihov kapetan,« je povedal Lakovič.
Za prihodnost se ne boji, po koncu kariere želi postati trener
Nekdanji kapetan slovenske reprezentance se ne boji za prihodnost Slovenije: »Če se bodo tudi prihodnji rodovi slovenskih košarkarjev s takim ponosom kot jaz udeleževali reprezentančnih akcij, potem se nam za prihodnost slovenske košarke ni bati. Zame je bila reprezentanca vedno nekaj posebnega. Nikoli nisem pomislil, da ne bi igral za svojo državo in ko zdaj gledam nazaj, vsak nastop je prinesel nekaj dobrega. Uspešne igre v reprezentanci so se vedno odrazile tudi na klubskem nivoju. Samo poglejte na primer Gorana Dragića. Prepričan sem, da je razlog za njegovo fenomenalno sezono v Phoenixu samozavest, ki jo je dobil po dobrih igrah na eurobasketu. Na klubskem nivoju bom igral, dokler bom bil motiviran in dokler mi bo zdravje dopuščalo, kar se tiče prihodnosti, pa si močno želim postati trener. Naredil bom vse, da bom tudi v tej vlogi tako uspešen, kot sem bil na parketu,« je pojasnil Lakovič in dodal, da si želi, da bi mladi rodovi enako ponosno nosili reprezentančni dres kot ga je dolga leta tudi sam.
Vrhunec sezone je bil zanj vedno reprezentanca
Kot je dejal, ga nikoli ni prešinilo, da bi izpustil reprezentančni zbor, nikoli ni bil naveličan napornih poletij. »O tem nikoli nisem razmišljal na tak način. Na koncu sezone pridejo finala, zaključni turnirji in druge pomembne tekme, toda zame je bil vedno eden najpomembnejših vrhuncev zbor reprezentance. Nikoli mi ni bilo težko, čeprav sem imel kdaj zaradi tega težave na začetku naslednje sezone, kdaj tudi do polovice naslednje sezone, ampak to nikoli ni bil razlog, da ne bi igral za reprezentanco. To bi moralo biti vodilo za mlajše igralce, ki bodo oblekli državni dres,« je dejal in razkril še, da mu klubih nikoli niso prepovedali reprezentančnih akcij. Še več: Željko Obradović mu je menda nekoč pri Panathinaikosu dejal, naj mu nikdar ne pade na pamet, da ne bi igral za reprezentanco. »To je bilo že od nekdaj moje vodilo.«
Ko se je ozrl na svojo reprezentančno pot, je kot najlepše trenutke izpostavil EP v Beogradu, zmago nad Hrvaško v olimpijskih kvalifikacijah, zmago nad Hrvaško na EP na Poljskem za preboj med najboljše štiri, kar je bilo prvič v zgodovini Slovenije, pa tudi svoje trojke v zadnji sekundi tekme proti Italiji na EP v Španiji. Kaj pa tisti bolj boleči spomini? »Poraz s Srbijo v polfinalu EP na Poljskem in neuvrstitev na OI.«
Seveda bi bilo toliko lepše kariero skleniti s kakšno kolajno, a nič zato. »Ni vedno tako, kot bi si mi želeli. Kljub temu, da ni bilo kolajne, smo Slovenijo postavili v vrh evropske košarke. Tudi to veliko pomeni. Poseben zaključek je bilo domače prvenstvo, končati reprezentančno kariero na domačih tleh je vedno lepo, sploh pa na takem turnirju, ki je bil organizacijsko brezhiben.«
Zdaj se bo bolj posvetil ženski reprezentanci, v kateri igra tudi njegova srčna izbranka Helena Boada. »Upam, da dekletom uspe zgodovinski dosežek in se prvič uvrstijo na evropsko prvenstvo,« je povedal Lakovič. Ga ambicije vodijo tudi v to smer, da morda postane selektor ženske reprezentance? »Ne to pa ne,« se je zasmejal in se izmaknil tudi odgovoru, kdaj se bo priimek Lakovič znašel tudi med igralkami v ženski reprezentanci.
