Lovec na neverjetne rekorde: 100 točk in 20.000 žensk (VIDEO)
Košarka: Wilt Chamberlain je bil korak pred svojim časom, pred 47 leti je odigral zadnjo tekmo v rednem delu lige NBA
Odpri galerijo
Wilt Chamberlain (desno) in Bill Russell (levo) sta bila epske bitke pod obroči in nad njimi. FOTO: Arhiv NBA
Lep čas bo minil, preden se bodo lahko košarkarji vrnili na igrišča, čakanje pa si marsikdo krajša z obujanjem spominov. Najučinkovitejšo predstavo v ligi NBA 2019/20 je uprizoril Portlandov branilec Damian Lillard s z 61 točkami, Luka Dončić je z 42 na 56. mestu. Oba skupaj sta torej dosegla le tri točke več kot absolutni rekorder. Wilt Chamberlain je 2. marca 1962 v dresu Philadelphie natresel New Yorku 100 točk ob zmagi s 169:147, pred natanko 47 leti pa odigral zadnjo tekmo v rednem delu elitne lige in dosegel le eno točko, čeprav je bil na parketu vseh 48 minut.
Chamberlain je bil po vseh športnih merilih korak pred svojim časom, saj ni bil le 216 cm visok orjak, temveč velikan v številnih pogledih. V študentskih dneh na univerzi v Kanzasu je brez enega samega treninga atletike pretekel 100 metrov pod 11 sekundami, 400 metrov v 48,8 sekunde in preskočil dva metra v višino. Pred selitvijo v ligo NBA pa je eno leto nastopal z akrobatsko košarkarsko zasedbo Harlem Globetrotters, saj takratna pravila niso dopuščala neposrednega prehoda v elitno ligo igralcem, ki niso dokončali študija.
Ko so mu prižgali zeleno luč, je nemudoma postal najbolje plačani košarkar lige NBA s 30.000 dolarji na leto in začel pisati zgodovino. V svoji krstni sezoni 1959-60 se je izkazal s povprečjem 37,6 točke in 27 skokov, dve leti pozneje celo s 50,4 točke na tekmo. Na večni lestvici najučinkovitejših predstav ga šestkrat najdemo med prvo deseterico, ki je dosegla 70 točk in več – z 81 točkami iz leta 2006 je drugi Kobe Bryant –, 15-krat pa med 23 najboljšimi.
Sedem sezon zapored (1960-66) je "Wilt The Stilt" (hodulja), kot so ga klicali zaradi dolgih nog, osvojil naslov najučinkovitejšega strelca, štirikrat (1960, 1966-68) lovoriko za najboljšega igralca rednega dela prvenstva in enkrat trofejo za junaka finala (1972), 11-krat je bil tudi najuspešnejši skakalec leta. Ob njegovem imenu pa vsi najprej pomislimo na sanjsko stotico, do katere je prišel z metom iz igre 36:63 (57 %) in prostimi meti 28:32. Sam je bil do smrti prepričan, da bi lahko dosegel še precej več točk, če se Newyorčani ne bi "zarotili" proti njemu. V nedogled so namreč zadrževali žogo tudi pri visokem zaostanku in taktično nabirali osebne napake nad Chamberlainovimi soigralci.
Kljub vsem rekordom je za takratni ameriški tisk sodil med zgube, ker je izjemne sposobnosti kronal le z dvema naslovoma prvaka lige NBA v 14 sezonah. Prvega je proslavil v dresu Philadelphie leta 1967, drugega z LA Lakers pet let pozneje. Toda upoštevati moramo, da je igral v obdobju dinastije Bostona, s katero je njegov veliki tekmec Bill Russell prišel do kar 11 šampionskih prstanov v pičlih 13 letih.
"Nihče ne mara Goljata," se je tolažil Chamberlain, sicer dobrodušen silak s številnimi talenti. Preizkusil se je ob Arnoldu Schwarzeneggerju v filmu Conan, se naučil igrati saksofon, s prijatelji je rad debatiral o filozofiji in smislu življenja, napisal pa je tudi dve odmevni knjigi. V prvi z naslovom "Wilt, prav takšen kot vsak sedem čevljev visok črnski milijonar iz soseščine" je razkril, da se je v glavnem družil z belkami, ker v njegovem socialnem stanu ni bilo veliko temnopoltih mladenk. V "Pogledu od zgoraj" pa je potrdil sloves velikega ljubimca in zapisal, da je zvabil v posteljo kar 20.000 žensk. V najbolj "delovnih" dneh se jih je ob njem izmenjalo tudi do 14, zato je potreboval zelo natančen urnik, da ni prišlo do zadrege. Verjetno je prav zaradi lahkoživosti ostal zagrizen samec, dokler ga ni 12. oktobra 1999, pri 66 letih starosti, izdalo srce.
Chamberlain je bil po vseh športnih merilih korak pred svojim časom, saj ni bil le 216 cm visok orjak, temveč velikan v številnih pogledih. V študentskih dneh na univerzi v Kanzasu je brez enega samega treninga atletike pretekel 100 metrov pod 11 sekundami, 400 metrov v 48,8 sekunde in preskočil dva metra v višino. Pred selitvijo v ligo NBA pa je eno leto nastopal z akrobatsko košarkarsko zasedbo Harlem Globetrotters, saj takratna pravila niso dopuščala neposrednega prehoda v elitno ligo igralcem, ki niso dokončali študija.
Chamberlain je kar šestkrat dosegel 70 točk in več v ligi NBA.
V analih bo večno zapisan šov, ki ga je uprizoril 2. marca 1962.
Kritiki so mu očitali, da je osvojil zgolj dva šampionska naslova.
V analih bo večno zapisan šov, ki ga je uprizoril 2. marca 1962.
Kritiki so mu očitali, da je osvojil zgolj dva šampionska naslova.
Ko so mu prižgali zeleno luč, je nemudoma postal najbolje plačani košarkar lige NBA s 30.000 dolarji na leto in začel pisati zgodovino. V svoji krstni sezoni 1959-60 se je izkazal s povprečjem 37,6 točke in 27 skokov, dve leti pozneje celo s 50,4 točke na tekmo. Na večni lestvici najučinkovitejših predstav ga šestkrat najdemo med prvo deseterico, ki je dosegla 70 točk in več – z 81 točkami iz leta 2006 je drugi Kobe Bryant –, 15-krat pa med 23 najboljšimi.
Sedem sezon zapored (1960-66) je "Wilt The Stilt" (hodulja), kot so ga klicali zaradi dolgih nog, osvojil naslov najučinkovitejšega strelca, štirikrat (1960, 1966-68) lovoriko za najboljšega igralca rednega dela prvenstva in enkrat trofejo za junaka finala (1972), 11-krat je bil tudi najuspešnejši skakalec leta. Ob njegovem imenu pa vsi najprej pomislimo na sanjsko stotico, do katere je prišel z metom iz igre 36:63 (57 %) in prostimi meti 28:32. Sam je bil do smrti prepričan, da bi lahko dosegel še precej več točk, če se Newyorčani ne bi "zarotili" proti njemu. V nedogled so namreč zadrževali žogo tudi pri visokem zaostanku in taktično nabirali osebne napake nad Chamberlainovimi soigralci.
50,4
točke in 25,7 skoka na tekmo je bilo povprečje Wilta Chamberlaina v sezoni 1961/62.
točke in 25,7 skoka na tekmo je bilo povprečje Wilta Chamberlaina v sezoni 1961/62.
Za novinarje tudi zguba
Kljub vsem rekordom je za takratni ameriški tisk sodil med zgube, ker je izjemne sposobnosti kronal le z dvema naslovoma prvaka lige NBA v 14 sezonah. Prvega je proslavil v dresu Philadelphie leta 1967, drugega z LA Lakers pet let pozneje. Toda upoštevati moramo, da je igral v obdobju dinastije Bostona, s katero je njegov veliki tekmec Bill Russell prišel do kar 11 šampionskih prstanov v pičlih 13 letih.
"Nihče ne mara Goljata," se je tolažil Chamberlain, sicer dobrodušen silak s številnimi talenti. Preizkusil se je ob Arnoldu Schwarzeneggerju v filmu Conan, se naučil igrati saksofon, s prijatelji je rad debatiral o filozofiji in smislu življenja, napisal pa je tudi dve odmevni knjigi. V prvi z naslovom "Wilt, prav takšen kot vsak sedem čevljev visok črnski milijonar iz soseščine" je razkril, da se je v glavnem družil z belkami, ker v njegovem socialnem stanu ni bilo veliko temnopoltih mladenk. V "Pogledu od zgoraj" pa je potrdil sloves velikega ljubimca in zapisal, da je zvabil v posteljo kar 20.000 žensk. V najbolj "delovnih" dneh se jih je ob njem izmenjalo tudi do 14, zato je potreboval zelo natančen urnik, da ni prišlo do zadrege. Verjetno je prav zaradi lahkoživosti ostal zagrizen samec, dokler ga ni 12. oktobra 1999, pri 66 letih starosti, izdalo srce.
