Najtežje delo bo imel Murić, a ne bo brez pomoči

Drevi ob 20. uri v Stožicah slovenska košarkarska reprezentanca začenja pot proti EP 2017 na tekmi s Kosovom.

Objavljeno
31. avgust 2016 01.55
Eduardo Brozovič
Eduardo Brozovič
Ljubljana – V zgodovini slovenske košarkarske reprezentance bosta večna mejnika 20. maj 1992, ko je odigrala prvo prijateljsko meddržavno tekmo s Hrvaško, in 22. junij istega leta, datum uradnega krsta z Bolgarijo. Drevišnji začetek kvalifikacij za EP 2017 ima podoben pomen za Kosovo: v Stožicah bo ob 20. uri tudi v praksi postala članica FIBA.

Ni sicer prav veliko manjkalo, da bi Mednarodna košarkarska zveza izključila vsaj polovico svojega članstva, ker se klubi niso želeli izpisati iz Ulebovih tekmovanj, toda slednjič je morala umakniti grožnje ter prižgati zeleno luč tako udeležencem olimpijskih kvalifikacij kot OI. Od drevi do 17. septembra pa bo prišlo na vrsto še 25 reprezentanc, ki se potegujejo za zadnjih enajst prostih mest na naslednjem eurobasketu. In enigma ni nič manjša kot marca, ko so se v pisarnah KZS tresli ob dopisih FIBA. Kaj lahko stori Kosovo?

Vodstvo in košarkarji slovenske reprezentance iskreno priznavajo, da ne vedo veliko o kosovskih košarkarjih. Izjemi sta naturalizirani krilni center Justin Doellman iz Barcelone in branilec Derdan Berisha, ki je se je pred leti lepo uveljavil na Poljskem in lani nekaj časa nosil dres Cibone. Nekaj informacij jim poskuša posredovati na Kosovu rojeni Gezim Morina, ki od mladih nog igra za slovenske selekcije, največ pa so izvedeli od Aleksandra Sekulića, pomočnika Igorja Kokoškova, zadolženega za analizo prvega tekmeca.

»Selektor moštva je Arben Krasniqi, ki je v minuli sezoni deloval v Združenih arabskih emiratih. Njegovi košarkarji poskušajo igrati karseda agresivno in hitro, s številnimi nasprotnimi napadi. Nevarni so tudi pri metih z večje razdalje, pri katerih prednjačita Berisha in Doellman, a tudi drugih ne kaže podcenjevati, čeprav moštvo nima pravega klasičnega centra. V glavnem igra z nizko zasedbo in široko postavitvijo, ki mu ponuja priložnost za prodore,« je dejal Sekulić o moštvu, ki je pred začetkom kvalifikacij dvakrat izgubilo v Estoniji (67:76 in 64:74), nazadnje pa še s Ciprom z 62:79.

Po pripravljalnem porazu Slovenije s Črno goro ter pred zahtevnejšima kvalifikacijskima dvobojema z Bolgarijo in Ukrajino bo imel torej Igor Kokoškov priložnost za iskanje odgovorov o realnem dosegu njegovih košarkarjev. »Vsi so zdravi in nestrpno pričakujejo prvi preizkus v kvalifikacijah, v katerih želimo odigrati sleherno tekmo bolje kot prejšnjo. Do 17. septembra nas čaka hud ritem s tekmami ob sredah in sobotah, toda moštvo preveva velika mera entuziazma,« pravi selektor, ki ga po devetih ogrevalnih nastopih drevi prav tako čaka uradni krst na slovenski klopi. In ne glede na moč prvega tekmeca bo vanj uprtih veliko kritičnih pogledov, tako kot so bili v minulih letih k Juretu Zdovcu, Božidarju Maljkoviću, Memiju Bečiroviču, Alešu Pipanu in drugim.

»Pričakovanja so visoka tudi v naših vrstah, morajo pa biti realna. Predvsem moramo igrati v tekmovalnem slogu. Imamo agresivne košarkarje z veliko želje in energije, kar je velika odlika. Vendar to še ni dovolj. Igrati morajo kot moštvo in to sem pogrešal na zadnjih pripravljalnih tekmah. Marsikaj lahko popravimo pri izvedbi napadalnih akcij in v obrambi, zavedati pa se moramo, da popolnega moštva ni. Prikrivali bomo naše šibke točke, predvsem na položaju krilnega centra. Pogosto igramo s štirimi zunanjimi košarkarji, saj lahko Edo Murić dokaj uspešno prevzema naloge 'štirice'. Kosova ne bomo podcenili, toda osredotočiti se moramo na naše odlike,« razmišlja Kokoškov.

Kako se za začetek lotiti Kosova? Tudi Doellman s svojimi 206 cm ni klasičen krilni center, ampak izkorišča svojo gibljivost in natančnost, ki mu že šest let prinaša uspeh v španski ligi. V minuli sezoni je v njej dosegel povprečje 12 točk in 5 skokov v 25 minutah igre za Barcelono. »Igra Kosova je konvencionalna, v njej ni večjih presenečenj. Deluje solidno, kot moštvo in bo brez pritiska, čeprav ga čaka prva uradna tekma. Doellman daje zasedbi zrelost in stabilnost, Berisho pa poznam še iz časov, ko je igral za Poljsko. Vsakomur lahko povzročita težave.«