Tiskane izdaje
Izbruhi čustev na košarkarskih igriščih – navdušenje zmagovalcev in obup poražencev – po vsej Evropi so v minulih dneh potrdili, da so pokalna tekmovanja še vedno nekaj posebnega, čeprav se je njihovo osnovno poslanstvo dodobra spremenilo in je izgubilo prvotni pomen. Nekoč so sporočala, da so sanje dovoljene tudi popolnim obstrancem in nižjeligašem, danes so postala ekskluzivni oder za elito.
V Španiji, Italiji, Turčiji in še marsikje se lahko za nacionalni pokal poteguje le najvišje uvrščena osmerica državnega prvenstva. Obratno pot so v zadnjih treh letih ubrali Rusi in določili, da lahko v njihovih pokalnih preizkušnjah nastopajo le domači košarkarji. Najboljši klubi so zato odpovedali sodelovanje in v letošnji finale sta se uvrstila Novosibirsk ter Sahalin, ki lahko le sanjata, da bi se lahko prebila med deveterico ruskih udeležencev regionalne lige VTB, ki sploh ne sodelujejo v domačem prvenstvu. Razpon med vse večjo komercialno usmerjenostjo in naivnim poudarjanjem nacionalne identitete je torej popoln.
Z ukinitvijo pokala pokalnih zmagovalcev in rojstvom kopice nepreglednih tekmovanj pod okriljem ULEB in FIBA se je spremenila tudi športna teža nacionalnih pokalov. Slavljencem prinesejo zadovoljstvo v polnih dvoranah, čestitke in novo lovoriko za klubsko zakladnico, ne pa vstopnice za mednarodno sceno. V Sloveniji se medtem poskušamo držati varne, a pogosto nerodne zlate sredine. Želja, da bi postali tržno uspešni, noče pasti na plodna tla, težave pa imamo tudi pri določanju pravil igre.
Košarkarska zveza Slovenija tako med drugim jasno določa, da je pokalni prvak četrti na prednostni lestvici pri uvrščanju v evropska in regionalna tekmovanja, za trojico najuspešnejših v DP. S tem ne da le primerja hruške in jabolka, temveč si domišlja, da so našim klubom vrata v Evropo na široko odprta. Prav tako ne drži vode niti načelo, da se slovenska moštva, ki »sodelujejo v mednarodnem in regionalnem tekmovanju«, kot piše v pravilniku, neposredno uvrstijo v pokalni četrtfinale. Po tem ključu so se letos sprehodili med najboljšo osmerico Helios Suns, Union Olimpija in tudi Krka, četudi v tej sezoni igra le v DP in ligi ABA, ki je KZS ne priznava in to poudarja ob vsaki priložnosti. So Novomeščani dobili nagrado, ker so se postavili po robu krovni zvezi?
Finalni turnir v Domžalah je minuli konec tedna vendarle pritegnil le največje odvisnike od košarke. Nasploh se je celotna pokalna sezona odvijala dokaj dolgočasno in brez senzacij, tako zaradi velikega prepada med prvoligaši in izzivalci z nižjih ravni kot zaradi tekmovalnega sistema, saj so se moštva vse do polfinala udarila v vsakem krogu po dvakrat in utegnila popraviti spodrsljaje. Zgodovina pravi, da je to po svoje tudi dobro, saj v minulih 25 letih ni bila prav prijazna z zasedbami, ki so prijetno presenetile. Po pokalnem vrhuncu se je začel zaton tako za Tinex Medvode, ki se je prebil v prvi finale po osamosvojitvi, Elektro (finalist 2009), Lastovko (2016) in še marsikoga. Slovenske krivulje pač ubirajo svojo pot, ne le pod obroči.
Nerodna zlata sredina
Finalni turnir v Domžalah je minuli konec tedna vendarle pritegnil le največje odvisnike od košarke.
Objavljeno
19. februar 2017 21.46
lvi*Okorn Košarka
