Nevarno dobro začeli, a tudi odlično dokončali delo

Slovenska reprezentanca je po Avstraliji ugnala še Mehiko. Vnovič zadevali v rafalih za tri točke, izstopala brata Dragić.

Objavljeno
01. september 2014 01.29
Eduardo Brozovič, poročevalec
Eduardo Brozovič, poročevalec
Las Palmas – Jure Zdovc je napovedi pred drugim nastopom na mundialu dal pedagoško-dramatični pridih, ko je vztrajal, da bodo Mehičani še trši oreh, kot so bili Avstralci. Za prvi polčas je imel prav. Tekmeca je bilo težje ujeti v taktični kalup, slovensko moštvo pa si je privoščilo več nihanj kot v soboto. Na koncu pa je bilo za več kot razred boljše.

»Čestitke našim košarkarjem. V glavnem smo igrali zelo dobro. Pričakovali smo trdo tekmo, saj je Mehika prikazala dobro predstavo proti Litvi, toda z njo nam je vlila dodatno motivacijo,« je bil po zelo ugodnem razpletu zadovoljen slovenski selektor. Lanski ameriški prvaki so namreč doživeli drugo poglavje z zelo podobnim scenarijem. Tudi tokrat jim je zmanjkalo moči in zbranosti še pred polčasom, imeli pa so tudi veliko premalo učinkovitih košarkarjev. V soboto so skoraj polovico mehiških točk dosegli Francisco Cruz (21), Jorge Gutierrez (13) in Gustavo Ayon (12), ki si kruh služita v ligi NBA, pri Brooklynu in Atlanti, včeraj pa sta le dva zmogla več kot osem točk. Zdovčevo moštvo pač ni bilo zelo navdihnjeno v napadu ter izkoristilo kar 60 odstotkov metov iz igre, temveč je zelo dobro opravilo obrambne naloge, prisililo tekmece k 20 izgubljenim žogam in z njimi nadomestilo izgubljeni skok (20:25). Slovenija je dosegla 23 točk po napakah Mehičanov, prevladovala pri koših iz rakete (44:38) in pri nasprotnih napadih (15:10), njena klop pa je bila uspešnejša s 25:14.

Naši košarkarji so z odličnim začetkom in vodstvom z 20:4, v katerega je Zoran Dragić vtkal 13 točk, prestrašili tako svoje privržence kot rojake Speedyja Gonzaleza. Slednji so se zbali poloma, Slovenci pa dobro vedo, da (pre)dober štart običajno prinese težave v nadaljevanju. In res, ko je Z. Dragić odšel na klop z drugo osebno napako in so mu postopoma sledili člani začetne peterke, so prišli do sape čvrsti center Ayon, branilec Francisco Cruz in krilni center Hector Hernandez, ki je zadel dve trojki. Z nizom 22:6 je Mehika v pičlih šestih minutah izenačila na 26:26 in v 17. minuti zaostajala le za štiri točke (35:41). Videti pa je bilo, da vse težje prihaja do slovenskega obroča, medtem ko so njihov koš polnili Goran Dragić, Jaka Klobučar in znova razpoloženi Alen Omić ter prinesli prednost devetih točk za mirnejši posvet med polčasom.

Ko se je po glavnem premoru vrnil na parket Zoran Dragić, je bilo vse skupaj še precej lažje in prepričljivo. Jure Balažič je z dvema zaporednima trojkama povišal naskok na 65:50, brata Dragić pa sta pristavila še dva koša brez odgovora, po katerih je bila zadnja četrtina zgolj formalnost. Na koncu je prevladal občutek, da je slovenska zasedba prihranila kar nekaj adutov v rokavu. »Zoki, ki se mu je strgalo v prvi četrtini, in Gogi sta naredila svoje, zato smo jima prepustili sceno. Ko smo nekoliko popustili v napadu, je svoje storila obramba in nam omogočila nekaj lahkih nasprotnih napadov. Le zakaj bi po nepotrebnem trošili strelivo ob zmagi s 25 točkami razlike?« se je logično vprašal Domen Lorbek, ki je dobro znan po svoji racionalni igri in se je včeraj zadovoljil s tremi točkami. Štel je pač moštveni učinek.

»Kljub gladki zmagi ocenjujem, da imam še precej možnosti za napredek. SP bo dolgo, zato bomo morali igrati bolje predvsem v obrambi. Vesel sem zaradi dobre Zoranove predstave, saj gre za košarkarja, ki svojo igro temelji na obrambi ter si prek nje gradi napadalni potencial in končno statistiko. Drugi polčas je začel povsem enako kot prvega, čeprav je bil vmes zelo dolgo na klopi,« je svojo končno oceno zaokrožil Jure Zdovc in predal besedo kolegu Sergio Valdeolmillosu. Mehiški selektor kajpada ni imel razloga za veselje. Veliko je pričakoval od soočenja s Slovenci, v hotel pa se vrnil z 21 točkami primanjkljaja.

»Vnovič se nismo lotili tekme na pravi način. Proti Litvi smo usodno slabo začeli tretjo četrtino, tokrat pa kar oba polčasa. Enkrat še lahko nadomestiš zamujeno, dvakrat pa proti tako kakovostnemu tekmecu ne moreš. Težko rečem, ali telesno nismo dovolj pripravljeni ali gre za miselno nezrelost našega moštva. Nihanja in rezultat povedo vse,« je bil razočaran Valdeolmillos.