Tiskane izdaje
Ljubljana – Nemoč Uniona Olimpije, ki jo je v torek pripeljala do najvišjega poraza v vseh dosedanjih finalih DP s Krko, ne vliva veliko upanja njenim navijačem. Stavili pa bi lahko tudi, da marsikateri novomeški košarkar že pripravlja kovčke za odhod na zaslužene počitnice, prepričan, da bo njegovo moštvo dokončalo delo že danes ob 20. uri v Stožicah.
Včeraj so bile misli udeležencev odločilnega dvoboja za naslov prvaka lige Telemach sprva usmerjene k nesrečnemu Dinu Muriću, ki je v torek končal nastop že v uvodnih trenutkih druge četrtine, toda kmalu je sledilo olajšanje. Zdravniški pregledi so potrdili, da ob močnem udarcu v spodnji del trebušne stene ni utrpel hujše poškodbe. Še več: zaživelo je upanje, da bi lahko zaigral na drevišnji četrti finalni tekmi, odločitev bo padla pred začetkom soočenja. Takšne možnosti se kot pravi športniki veselijo že Novomeščani, kaj šele Olimpijini košarkarji, ki so bili po nezgodi svojega najbolj srčnega soigralca podobni pralnemu stroju brez elektrike. Okorni, bledi kot stena in prav nič uporabni.
Da so Ljubljančani po sobotni zmagi v Tivoliju pričakovali ponovitev uspeha brez odpora in da jih je nezgoda Dina Murića obglavila, še preden se je bitka zares razplamtela, pričajo tudi ostre besede njihovega kapetana Dragiše Drobnjaka. Namenil jih je mlajšim članom moštva: »Ne moreš začeti razmišljati o tekmi šele uro in pol pred začetkom. To moraš storiti takoj po koncu prejšnjega dvoboja. Moti me, da Krkini mladi igralci kažejo večjo željo kot naši. Naši računajo, da bo nekdo drug postoril domala vse. V slogu: jaz sem mlad in nadarjen, ko bom dobil žogo, bom vrgel žogo, in če bom zadel, super, če ne, pa je prav tako vse v redu. Morali bi se odločiti, ali bodo resno igrali košarko in z njo služili denar ali se preselili v amatersko ligo.«
Poleg zelo skromnega »umetniškega vtisa« Ljubljančane bremeni tudi bližnja zgodovina soočenj s Krko. V podobnem slogu so razpadli v letošnjem finalu pokala Spar in zaostali za 25 točk, v ligi Telemach za prvaka pa so si nabrali 20 točk primanjkljaja sredi Stožic. Da se tudi danes ne kaže pretirano zanašati na prednost domače dvorane, priča tudi pogled v zgodovino DP. V dosedanjih 22 finalih je bil rezultat po treh tekmah 13-krat 2:1, le enkrat pa se je na koncu veselilo moštvo, ki je zaostajalo: Krka v sezoni 2010/11. Dvoboj za naslov se je končal s 3:1 v sedmih primerih, v katerih je slavljenec kar šestkrat prišel do odločilne zmage v gosteh. Med drugim v zadnjih dveh sezonah, vnovič v korist dolenjskih košarkarjev.
Novomeščani so v torek neusmiljeno razkrili Olimpijine slabosti in si prislužili večkratne pohvale. Tako za dobro igro kot za vztrajnost do zadnjih sekund, za dobro vzdušje v polni dvorani Leona Štuklja, ki je glasno stala ob strani svojim ljubljencem in tudi D. Muriću, ko je obležal na tleh v bolečini. Človeško razsežnost trenutkov je nadgradil Krkin zdravnik dr. Branimir Ivka, ki je priskočil na pomoč gostujočemu igralcu s podobnim altruizmom, kot je novembra lani hudo poškodovanemu Luki Mitroviću iz Crvene zvezde in prejel nagrado za potezo leta v ligi ABA.
Trener branilcev naslova Aleksandar Džikić med hlajenjem šampionskega šampanjca vendarle poskuša ohraniti ustrezno bojno napetost in spodbuditi svoje košarkarje, naj si že drevi priigrajo peto zaporedno lovoriko v DP, skupno že sedmo: »V Stožice odhajamo, kot da ne bi imeli prednosti. Ponoviti moramo torkovo predstavo, v kateri smo dokazali, da znamo igrati tudi brez nihanj. Prevzeti moramo pobudo in to je ključ do uspeha. Ne vemo, ali bo Dino Murić pravočasno okreval. Čeprav je Union Olimpija z njim boljša, si želim, da bi igral.«
Čeprav je Union Olimpija s torkovimi -24 doživela najhujši poraz v vseh dosedanjih finalnih soočenjih s Krko (v uvodni tekmi finala 2010/11 je izgubila s 23 točkami razlike) in najvišji nasploh po finalu 2008/09, ko je Helios klonil proti Olimpiji s 43:72, se niti Aleš Pipan ne ozira v preteklost. Poskuša prebuditi svoje moštvo, ki nima več na voljo popravnega izpita: »Želim videti več želje, borbenosti in agresivnosti. Brez vsega tega proti tako izkušenemu tekmecu ni mogoče zmagati.«
