Novomeščani znajo z majhnimi, Olimpija ne

Stožiško vodstvo po porazu s Hopsi kaznovalo igralce in trenerje, Krka pričakuje poškodovane košarkarje.

Objavljeno
04. april 2014 02.15
Eduardo Brozovič, šport
Eduardo Brozovič, šport
Ljubljana – Komaj osem tekem je za nami v ligi Telemach za prvaka, vendar ni manjkalo vznemirjenja niti za finalista prejšnjih štirih sezon. Union Olimpija je dobila prva dvoboja s prednostjo 70 točk in se nato spotaknila na polzelski oviri. Krka je edina neporažena, a s pičlo razliko v koših +4, podaljškom v nogah proti Rogaški in kopico težav proti Heliosu.

Papirnati favoriti resda vsakodnevno doživljajo razočaranja v vseh možnih športnih panogah in na najrazličnejših tekmovalnih ravneh, zato senzacijam in »senzacijam« ne kaže prezgodaj nameniti usodnega pomena. Nenazadnje bi lahko s prevelikim poudarjanjem »sramote« podcenili prvinski smisel športa in tudi zmagovalca. V slovenskem košarkarskem primeru lahko vendarle zasledimo prepoznaven vzorec, ki se ponavlja že več sezon. Krka je namreč na poti do štirih zaporednih naslovov državnega prvaka vselej pokazala zrelost že pred začetkom končnice in v ligi za prvaka le trikrat klonila proti moštvu, ki mu ni bilo ime Olimpija: v sezoni 2009/10 proti Pro-Teku Zasavju ter predlani proti Elektri in Slovanu. Ljubljančani so v istem obdobju doživeli osem nenadejanih porazov, vsako leto vsaj enega: pred štirimi leti s Šentjurjem in Heliosom, sezono pozneje s Slovanom, Zlatorogom in Mariborom Messerjem, nato z Zlatorogom ter lani še dvakrat z Mariborčani. V odločilnih tekmah za lovoriko nato kajpada niso našli dodatne prestave v menjalniku, ki bi jim omogočila čudežen preskok.

Da Novomeščani zelo resno jemljejo DP in znajo celo s povprečno igro iztrgati zmage »majhnim«, potrjujejo tudi zdaj. Dvakrat so se rešili iz skoraj izgubljenega položaja, za nameček pa imajo v rokavu še tri adute: Eda Murića, Sanija Bečiroviča in Malcolma Armsteada. Razlogov za preplah torej nimajo – celo nasprotno. Olimpija, ki je v torek dočakala vrnitev Dražena Bubnića, se medtem že vso sezono bori z velikimi padci po obetavnih predstavah in mračnimi duhovi, ki močno otežujejo vrednotenje njenih rezultatov. So bile zmage v evropskem pokalu naključen preblisk? Ali pa so porazi v ligi ABA in proti Hopsom posledica neprofesionalnega odnosa do tekem, ki niso pritegnile tolikšne pozornosti tržišča? Stožiški košarkarji že dolge mesece zavračajo teorijo, da izbirajo tekme, na katerih se trudijo, toda statistika njihovega najboljšega strelca Deividasa Gailiusa je klasičen primer, da nekaj ni v redu. V evropskem pokalu je bilo njegovo povprečje 16,7 točke, v ligi ABA 12,7, na finalnem turnirju pokala Spar 9,7 v prvih treh tekmah DP pa je skupaj zmogel le 15 točk, od teh 14 proti Rogaški.

Vrhunec je bila tekma s Polzelani, po kateri se je stožiško vodstvo odločilo, da bo denarno kaznovalo vse igralce članskega moštva in tudi trenerje. Slednji sprva niso bili predvideni pri ukrepih, zaradi pogostih vprašanj, zakaj razlike, pa so vključili še njih. »Odkar sem v klubu, ne pomnim, da bi koga udarili po žepu. Morda so bila prej ovira neredna izplačila, toda zdaj tega zadržka nimamo. Imeli smo celo kopico sestankov, na katerih smo igralce opozarjali na pomen DP, in letos smo po dolgem času začeli zelo prepričljivo. Potem pa je prišel torek, za katerega ni opravičila in pomeni madež za vse,« pravi Olimpijin direktor Matevž Zupančič. Višine kazni ni razkril, je pa poudaril, da bo imela predvsem vzgojno težo, saj so športniki v glavnem zelo občutljivi, ko gre za denar.