Obradović obrnil razmerja v stavnicah na glavo

V sredo prvi tekmi nove sezone evrolige, v katero prvak zadnjih dveh sezon Olympiakos spet vstopa iz spokojnega ozadja.

Objavljeno
14. oktober 2013 03.16
B. E., šport
B. E., šport
Napovedi pred sredinima prvima tekmama evrolige kažejo, da sveža zgodovina ni izučila košarkarskih vedeževalcev. Tudi letos med favoriti najdemo Barcelono, CSKA, Real in Panathinaikos, zaradi Željka Obradovića pa tudi Fenerbahče. Podobno torej kot pred zadnjima sezonama, ko je naslov »senzacionalno«, in to dvakrat zapored, osvojil Olympiakos.

Komajda se je polegla košarkarska evforija v Sloveniji, ki je ustvarila varljiv vtis, da sodimo med velesile igre med dvema obročema, že se bomo morali sprijazniti z drugo platjo medalje. Prvič po sezoni 1995/96 ne bomo imeli kluba v evroligi – štirikrat, v letih 1999-2002 in 2003/04, sta poleg Uniona Olimpija med elito igrala tudi bodisi Pivovarna Laško bodisi Krka –, temveč se bomo morali zadovoljiti s šestimi ambasadorji v tujih moštvih. Erazem Lorbek (Barcelona) in Zoran Dragić (Unicaja) sta ostala v dosedanjih zasedbah, v novih dresih pa bodo igrali Boštjan Nachbar (Barcelona), Mirza Begić (Olympiakos), Jaka Blažič (Crvena zvezda) in Gašper Vidmar, ki se je po enoletni epizodi pri Bešiktašu vrnil k Fenerbahčeju. In iz visokoletečih ambicij njihovih delodajalcev lahko sklepamo, da se jih bo večina zelo resno potegovala za uvrstitev na finalni turnir v Milanu.

Sprva je bilo sicer predvideno, da bo bitke najboljše četverice tako kot v prejšnji sezoni gostil London, toda mlačen odziv gledalcev in televizijskih postaj za spektakel v dvorani O2 je spodbudil vodstvo evrolige k selitvi prireditve v Mediolanum Forum z 12.500 sedeži. Med nadomestnimi kandidati so bili tudi Beograd, Kaunas in Berlin, spomnimo pa se lahko tudi gorečih besed po odprtju stožiške dvorane pred tremi leti. Tedaj je ljubljanski župan Zoran Janković napovedal kandidaturo za organizacijo F4 leta 2012, direktor evrolige Jordi Bertomeu pa javno pohvalil finančno sanacijo Uniona Olimpije in dejal: »Za gostiteljice finalnega turnirja iščemo mesta z velikimi dvoranami in s košarkarsko tradicijo. Ljubljana to ima ...«

Bertomeu zadovoljen, toda ...

Ušesa prenesejo marsikaj, evroligo pa letos čaka nenačrtovano poglavje preobrazbe. Marsikateri slavni klub namreč ne zmore več gmotnih zahtev za igranje med celinsko smetano, v ospredje pa se izmenično prebijajo manj uveljavljene ekipe, ki niso takšen magnet za javnost in oglaševalce. Letos je med 24 najboljšimi kar nekaj debitantov ali povratnikov po dolgi odsotnosti: Budivelnik iz Kijeva, poljski prvak Zielona Gora iz mesta s komaj 120.000 prebivalci, francoski šampion Nanterre iz pariškega predmestja, košarkarska podružnica zmagovalca nogometne lige prvakov Bayerna, prvič po letu 1999 Crvena zvezda in prvič nasploh ruski Lokomotiv Kuban, ki se je uvrstil v evroligo z zmagoslavjem v evropskem pokalu. Evolucije sicer ni mogoče ustaviti, toda zanimivo bo spremljati ukrepe Jordija Bertomeuja, če bo trend negativno vplival na poslovanje evrolige. Lani se je namreč odločil za razširitev drugega dela tekmovanja za celih deset kol, da bi najboljšim omogočil več medsebojnih tekem. Zdaj pa zelo resno grozi, da se bo v »top 16« vtihotapil kakšen nenadejan »siromak«.

Direktorja evrolige za zdaj ženejo pozitivni vtisi iz prejšnje sezone: »Lanske spremembe so se zelo dobro obnesle. Veliko smo pridobili že s pomikom igralnih dni, saj ob petkih naše tekme spremlja dvakrat več gledalcev, kot jih je ob sredah. V polno smo zadeli tudi s spremembo tekmovalnega ustroja. Nekateri sicer pravijo, da je bil drugi krog preveč razvlečen, a hkrati dodajajo, da je bil zelo razburljiv, saj si je kolo pred koncem le eno moštvo zagotovilo napredovanje v četrtfinale. In nenazadnje moramo priznati, da so domala vsa nacionalna prvenstva z izjemo nemškega – tudi v Španiji, Italiji in Grčiji – v negativni krivulji in da najboljši klubi hočejo odigrati čim več tekem s tekmeci podobne kakovostne ravni ne glede na državne meje.«

Zakaj se torej ni odločil za razširitev uvodnega dela tekmovanja namesto »top 16«? »Paziti smo vendarle morali, da ne bi oslabili našega proizvoda. Ne bi imelo smisla podaljšati koledarja zgolj zaradi večjega števila tekem. Ljudje želijo gledati najboljše, zato smo morali ohraniti kakovostno raven. Našli smo tudi rešitev za osmerico moštev, ki se ne bodo uvrstila v drugi krog, saj bodo sezono nadaljevala v evropskem pokalu,« odgovarja Bertomeu.

Favorita CSKA in Barcelona

Njegovemu »izdelku« bo zelo koristila predvsem vrnitev Željka Obradovića po enoletnem oddihu. Sloviti Srb, ki je od krstne trenerske sezone 1991/92 kar osemkrat popeljal svoja moštva do naslova evropskega prvaka (petkrat Panathinaikos, po enkrat Partizan, Joventut in Real, spodletelo mu je le z Benettonom, s katerim pa je leta 1999 osvojil pokal Saporta), je po selitvi v Istanbul v hipu spremenil razmerja moči med klubi. Če je Fenerbahče v prejšnji sezoni zasedel zadnje mesto v svoji skupini drugega dela evrolige in v njej dobil le dve od 14 tekem, mu zdaj znana stavnica William Hill namenja enako stavno kvoto (9:1) kot branilcu naslova Olympiakosu. Pred njima so le CSKA, Barcelona (po 4:1), Real (5:1) in Panathinaikos (7:1) tik za njima Maccabi (20:1), Anadolu Efes, Galatasaray (po 25:1), Laboral Kutxa in Siena (po 33:11), na dnu Partizan (150:1), Budivelnik, Nanterre, Strasbourg (po 250:1) in Zielona Gora (500:1).

»Ko nanizaš toliko uspehov, ti ne preostane veliko izzivov in delodajalcev, ki te lahko plačajo. S Fenerbahčejem želim dosegati takšne rezultate, kakršne sem s prejšnjimi moštvi. Vem, kaj vodilni možje kluba pričakujejo od mene, in če se ne bi strinjal z njihovimi pričakovanji, ne bi sprejel ponudbe,« pravi Obradović, ki je s četrtfinalistom prejšnjega turškega DP sklenil dveletno pogodbo ter poleg Vidmarja pripeljal še nekaj znanih okrepitev: Litovca Linasa Kleizo, Hrvata Luko Žorića in Srba Nemanjo Bjelico.