Lille – Francozi so šele tretji od zadnjih enajstih prirediteljev eurobasketa, ki so se prebili do kolajne, vendar bron zanje nima pravega sijaja. Premajhna uteha je bil tudi buren aplavz njihovih privržencev. Na domačem parketu so želeli ubraniti naslov, ki so ga osvojili v Stožicah, a zaradi enega poraza v devetih tekmah pristali na tretji stopnički.
Po zmagi nad Srbijo in podelitvi bronastih odličij je Nicolas Batum, ki je v finišu polfinalnega dvoboja s Španijo zgrešil tri proste mete, vzel v roke mikrofon in s strtim glasom ogovoril gledalce: »Hvala vam v imenu našega celotnega moštva. Žal nam je, da danes nismo mogli igrati v finalu, da bi uresničili vaše in naše sanje.« Podobnih misli je bil Tony Parker, preden je skrušeno odkorakal v slačilnico. Tudi tokrat ni bil na ravni svojega velikega slovesa (zbral je 13 točk ob metu iz igre 3:12), a je njegovo moštvo vsaj dobilo bitko razočarancev. Kakšno je bilo razpoloženje med Srbi, priča podatek, da je njihov zvezdnik Miloš Teodosić zgrešil vseh devet poskusov iz igre, najboljši strelec moštva Nemanja Bjelica pa metal 4:11. Selektorja Aleksandra Đorđevića je medtem žulila želja, da bi izrekel nekaj pikrih na račun pristranskih sodnikov, a se je ugriznil v jezik, »ker preveč spoštuje košarko«.
Francozi in Srbi niso ostali le brez želenega zlata, ampak tudi brez svojega drugega cilja – neposrednega mesta na OI 2016. Zato si bodo skupaj z Grčijo, Italijo in Češko morali priigrati vozovnico za Rio de Janeiro v dodatnih kvalifikacijah. Na njih bo nastopilo 18 reprezentanc z vseh celin, s povsem odprtim žrebanjem brez nosilcev in področnih omejitev porazdeljenih v tri skupine, in le zmagovalci bodo napredovali na olimpijske igre.
»Če bo eno od kvalifikacijskih skupin gostila država, ki se je na letošnjem EP uvrstila med tretjim in sedmim mestom, se bo priložnost ponudila še Latviji, osmi v Lillu. Teoretično pa se lahko uspešno prijavijo kar trije evropski prireditelji in v tem primeru bi se lahko dodatnih kvalifikacij udeležila tudi deseta reprezentanca z eurobasketa. Toda za kaj takega skorajda ne vidim možnosti, saj se košarka vse bolj uveljavlja na vseh koncih sveta,« je včeraj pojasnil predsednik FIBA Europe Turgay Demirel in potrdil, da bi se lahko hipotetično prijavila tudi Slovenija, čeprav se v Franciji ni prebila med najboljšo deseterico. Za prireditelje kvalifikacijskih skupin imajo namreč rezervirana tri mesta, ki jih bodo razdelili s komercialnimi merili. Zanje se bodo lahko potegovale države, ki so letos nastopile na prvenstvu svoje celine in so pripravljene plačati FIBA vsaj 1,75 milijona evrov pristojbine – znesek se lahko v primeru licitacije več kandidatov zviša – in prevzeti izvedbene stroške.
Predsednik KZS Matej Erjavec je pred dnevi že zavrnil takšno možnost, potrdil pa je veliko zanimanje, da bi Slovenija gostila eno od skupin EP 2017. Razpis za kandidate bo FIBA uradno odprla 1. oktobra, po zbiranju prijav do 2. novembra pa bo svojo odločitev razkrila 11. ali 12. decembra. Možni so trije scenariji: da bi ena država pripravila celotno prvenstvo, da bi prevzela le eno skupino ali tako kot letos Francija predtekmovalno skupino in celotne izločilne boje.
»Letošnji model EP v štirih državah, ki so si izbrale po eno partnersko reprezentanco, ocenjujemo kot zelo uspešen in zato skoraj nihče med nami ne razmišlja več o vrnitvi k enemu prireditelju. Poglejte le številke: tekme letošnjega EP je obiskalo okoli 630.000 gledalcev na 79 tekmah ali skoraj dvakrat več kot pred dvema letoma v Sloveniji na 90 tekmah. Evropska košarka gre v pravo smer, kar dokazujejo tudi kakovostni in izenačeni dvoboji na letošnjem prvenstvu,« je pojasnil Demirel in dodal, da bi po prvotnem dogovoru morala imeti Ukrajina prednost pri izbiri organizatorja naslednjega eurobasketa, a da je njen rok že potekel, ovire, zaradi katerih se je morala odpovedati letošnjemu EP, pa še zdaleč niso izginile.