Po dveh letih po pomoč spet v tujino

Ljubljana – Četudi je postopek izbire selektorja do današnje seje IO po že znanih »standardih« KZS potekal sila skrivnostno, javnost ne dvomi, da bo Slovenija dobila že 10. različnega selektorja od razglasitve samostojnosti v letu 1991. A Igorju Kokoškovu, edinemu kandidatu, ki ga bo predsednik Matej Erjavec danes predlagal IO, je pot na čelo slovenske izbrane vrste utrl šele Jure Zdovc, ki je ob selitvi k AEK po dveh letih soočanja s slovensko opozicijo očitno opustil misli na vrnitev za krmilo.

Že res, da so se pri AEK zatekli k pojasnilu, da niso naklonjeni združevanju trenerske in selektorske vloge, kar naj bi pri Zdovcu dokončno nagnilo tehtnico na stran odstopa od nadaljnje kandidature – mandat se mu je namreč iztekel s koncem lanskega leta. A gre končni razplet vendarle gledati v širši luči in prav nič presenetljivo ne bi bilo, če bi šlo zgolj za »diplomatsko noto« grškega kluba, ki je želel ugoditi svojemu novemu trenerju. Zdovc je bil pač od drugega ustoličenja januarja 2014 trn v peti dela košarkarske javnosti in igralcev, kar je korenine pognalo že ob njegovem prvem reprezentančnem mandatu za EP 2009, po katerem mu zlasti prvi zvezdnik reprezentance Goran Dragić nikoli več ni kazal posebne naklonjenosti. Z decembrsko selitvijo v Atene je Zdovc dobil priložnost, da preseka gordijski vozel, novo okolje je tudi precej bolj stimulativno za ambicioznega Konjičana, ki je že predlani želel zapustiti Gaziantep, klub s turško-sirske meje, a je moral na pravo ponudbo počakati še leto dni.

S tem je Zdovc olajšal delo tudi predsedniku zveze Mateju Erjavcu, ki po statutu predlaga selektorja v potrditev izvršnemu odboru in ki ga je podprl že po lanskem EP. Pri KZS pač niso bili enotnega mnenja glede selektorja, notranja razhajanja pa so načenjala tudi jedro reprezentance. Bo zdaj volk sit in koza cela? Zdovc je z odločitvijo odprl avtocesto za prihod Kokoškova, 44-letnega Srba in očitno drugega tujega selektorja na čelu slovenske vrste, ki že od leta 1999 dela v ZDA, kjer je v tej sezoni pomočnik pri Utahu. Med kandidati za naslednika Božidarja Maljkovića se je pojavil že konec leta 2013, zanj sta se izrekla prav brata Dragić oziroma kar vsa družina, v imenu katere je pred dvema letoma pred televizijskimi kamerami željo izrazila tudi mama Mojca. Kokoškov je pač tesno povezan s kariero prvega organizatorja igre pri Miamiju, saj mu je po prihodu v ligo NBA leta 2008 kot pomočnik pri Phoenixu pomagal pognati korenine v ZDA. Da je bil ob tem tudi tihi favorit podpredsednika zveze Raša Nesterovića, je bila le voda na njegov mlin, četudi se je moral prej raziti še z gruzinsko zvezo, katere reprezentanco je vodil od leta 2008.

Njegov prihod bi znal okrepiti tudi vlogo direktorja reprezentance, ki jo je pred slabima dvema tednoma za eno leto prevzel Matjaž Smodiš, saj Kokoškovu obveznosti v ligi NBA ne bodo omogočale podrobnega spremljanja reprezentantov preko leta. A ker si je glede na dolgo brado Kokoškove kandidature za slovenskega selektorja težko predstavljati, da je imel Smodiš pri izboru močnejšo besedo, je na mestu vprašanje, kakšne bodo konkretne zadolžitve Novomeščana. Zagotovo pa so s kadrovsko rošado delno zrasle možnosti nastopa bratov Dragić v letošnjih kvalifikacijah za EP – katerim se Slovenija ni mogla izogniti, ko se je odpovedala kandidaturi za gostitev ene od predtekmovalnih skupin EP 2017 –, kar je bil zagotovo tudi eden namenov obiska vodstva Košarkarske zveze Slovenije, ki se je konec lanskega leta sestalo s prvim zvezdnikom reprezentance v ZDA.