Po odličnem EP skok na vlak sprememb

Ljubljana – Košarkarska zveza Slovenije je od osamosvojitve imela le štiri predsednike: Marka Soka (1983–93), ki je mandat začel še Jugoslaviji, Mirjana Bevca (1993–96), Dušana Šešoka (1996–2010) in Romana Volčiča (od 2010). Za predsedniško mesto nikoli ni vladalo večje povpraševanje, zato je letos presenetila vest, da se bo zanj poleg Volčiča potegoval tudi Matej Erjavec.

Odločitev 41-letnega odvetnika iz Ljubljane, nekdanjega košarkarja Slovana, Parkljev in Janč, ki je sodeloval s KZS kot pravni strokovnjak pri pripravi lanskega EP, je v očeh boljših poznavalcev razmer v dobršni meri posledica trenj med vodilnimi možmi krovne zveze. Je pa legitimna in dobrodošla novost, saj časi hitropoteznih sej skupščine KZS, na katerih so delegati zdolgočaseno dvigali roke in soglasno potrdili izbiro edinega kandidata, niso pritrjevali ocenam, da je košarkarska zveza zgledno organizirana in med elitnimi v slovenskem športu. Ker so dobrodošle tako sveže zamisli kot nova energija, bo na sobotni volilni seji zanimivo primerjati oba načrta za naslednji štiriletni ciklus. Volčič bo bržkone vztrajal pri svojih dosedanjih smernicah, saj ima za seboj bogat mandat, ki je dosegel vrhunec z lanskim EP, Erjavec pa očitno želi ponuditi še nekaj več, sicer se ne bi prijavil. Ker si delo v košarki predstavlja kot ekipni projekt, se ga želi lotiti s pomočjo dveh podpredsednikov: Raša Nesterovića in prvega moža predstavništva Sonyja Gregorja Grilca.

»KZS je z odlično izvedbo eurobasketa, poprej pa z vse boljšo organizacijo dela reprezentanc, pisarne in marketinga, postala ena od najuglednejših in najpomembnejših športnih organizacij v Sloveniji. Lahko se primerja celo s položajem, kakršnega ima povsod drugod domala nedosegljiva nogometna zveza. Ker pa na mnogih področjih družbenega življenja prihaja do velikih in hitrih premikov, ki bodo začrtali naš razvoj za nekaj naslednjih desetletij, KZS ne sme zamuditi vlaka sprememb. Kot pravnik lahko učinkovito delujem pri utrjevanju vloge košarke med preostalimi športnimi panogami in za to potrebnih sprememb obstoječe zakonodaje,« je v svoj program uvodoma zapisal Matej Erjavec, ki si med drugim želi, da bi bila KZS bolje finančno nagrajena za dobro opravljeno poslanstvo.

»Znano mi je, da je KZS sopodpisnica pisma, ki ga je pet zvez naslovilo na Olimpijski komite Slovenije in z njim opozorila, da so kolektivne panoge izrazito podrejene individualnim športom po obsegu državnega financiranja, načinu kategoriziranja in po zastopanosti v ključnih organih odločanja. Javno opozarjanje je sicer potrebno, a ni dovolj. Zato bom v primeru izvolitve skupaj s predsedniki drugih organizacij, zlasti s predsednikom nogometne zveze – kot stanovska kolega sva sklenila, da bi se lahko tesneje povezala – storil vse, da se neravnovesja odpravijo,« napoveduje Erjavec, ki hkrati meni, da je veliko neodgovorjenih vprašanj tudi pri vpetosti KZS v evropske in regionalne tokove.

»Dejstvo je, da je liga ABA zaseben projekt, kateremu se morajo prilagajati vse nacionalne zveze. Po mojem prepričanju je to absurd, na enak nesmisel pa naletimo pri uvrščanju slovenskih klubov v evropska tekmovanja. Zavzemal se bom, da bi se zasebne lige podredile nacionalnim potrebam ali pa se temeljito spremenile ali se vrnile pod okrilje FIBA Europe. Navsezadnje je po mojem vedenju takšna usmeritev novega predsednika Turgaya Demirela,« je prepričan kandidat za predsednika KZS, ki se kajpada ni mogel ogniti večni športni temi: denarju. Prihodki zveze so denimo leta 2009 prvič presegli mejo dveh milijonov evrov, dve leti pozneje so znašali že več kot tri milijone, v letu 2013 pa so zaradi EP navrgli že 5,4 milijona evrov in 541.007 evrov čistega dobička.

»Uspešnost KZS se kaže tudi v večanju proračuna. Vendar so moje ambicije še večje. V smeri zagotavljanja dodatnih sredstev sem že pred vložitvijo kandidature pripeljal kot novega partnerja uspešno multinacionalko Knauf Insulation. Trenutno se resno dogovarjam z drogerijsko verigo DM, za katero je sodelovanje s KZS in segmenti ženske košarke zelo zanimivo. Nikakor ne računam na pomoč državnih podjetij, ampak potencial KZS in njenih tržnih produktov vidim precej širše. Hkrati želim prispevati svoj delež pri znižanju stroškov delovanja klubov z zmanjšanjem ali ukinitvijo nekaterih dajatev ali zaradi dobrega sodelovanja s pokrovitelji pomagati z neposredno pomočjo v obliki športne ali tehnične opreme in pripomočkov,« napoveduje Matej Erjavec.