Luoyang – Trda ruska budnica v osrčju Kitajske je očitno koristila slovenskim košarkarjem, saj so v 2. kolu Stankovićevega pokala zaigrali bistveno bolje kot dan poprej. Verjetno bi raje videli, da bi ugnali prvo moštvo Angole, s katerim se bodo srečali v uvodnem delu svetovnega prvenstva, toda tudi uspeh nad rezervno selekcijo afriškega prvaka ni bil odveč.
Od zasedbe, ki je v lanskem finalu prvenstva črne celine ugnala Egipt s 57:40, sta v Luoyang pripotovala le branilec Hermegildo Santos in center Joaquim Gomes, njuni zlati soigralci pa so ta čas na turnirju v Braziliji, kjer merijo moči z domačo reprezentanco in Argentino. Po četrtkovem porazu proti Kitajski s 55:66 so Angolci lovili priložnost za uvrstitev v ponedeljkov finale Stankovićevega pokala, vendar niso imeli niti ščepca možnosti za uspeh proti odločnim Slovencem. Ti so namreč uvideli, da so si v četrtek privoščili nedopustno podcenjevanje Rusov, zato so od prve minute zaigrali na vso moč.
Slovenska reprezentanca, v kateri sta tokrat počivala Jaka Blažič in Mitja Nikolič, je z agresivno obrambo obglavila tekmece in si olajšala delo s številnimi hitrimi nasprotnimi napadi. Po dobri minuti igre so fantje vodili že z 9:0 in v 8. minuti s 17:4, šele takrat so lahko Angolci zajeli sapo in združili nekaj povezanih podaj. Kljub temu pa so že v prvem polčasu izgubili kar 14 žog, saj je imel strah velike oči in zlepa ni popuščal. Četa Jureta Zdovca se namreč ni prezgodaj zadovoljila z lepo prednostjo, temveč je celo stopnjevala ritem. Zoran Dragić (za dve 6:8, za tri 2:6), Edo Murić (za dve 2:2, za tri 4:8) in soigralci so v valovih jurišali proti angolskemu obroču, tako da je slovenska izbrana vrsta dobila drugo četrtino z 28:11 in po vodstvu z 49:20 pričakala glavni premor z lepo statistiko: za dve točki je metala 14:19 (74 %), za tri 5:13 (38 %), dobila skok s 13:11 in izgubila le dve žogi.
Da je tekmo vzel zelo resno tudi slovenski selektor, priča tudi podatek, da se je v glavnem zanašal na preizkušene adute. Mladi, katerim naj bi bil nastop na Stankovićevem pokalu prvotno namenjen, so prebili na parketu manj časa od predvidenega. Matic Rebec, ki je proti Rusiji igral štiri minute, je tokrat dobil le dveminutno priložnost, Matej Krušič pa se je ruval z angolskimi centri šest minut. Izdatnejšo priložnost je dobil le Aleksej Nikolič, ki si je s klopi ogledal celotno merjenje moči z Rusijo, saj je vodil igro moštva 15 minut. Razumljivo pa je, da je ob takšni kakovostni razliki med moštvoma težko ohraniti enako tekmovalno slo vso tekmo. Po vodstvu z 61:30 so se misli preusmerile na napad in že kar pretirano metanje trojk (v drugem polčasu 4:20), kar je Angola izkoristila in v zadnji četrtini dosegla več točk (25) kot v uvodnih 20 minutah dvoboja.
Jure Zdovc je bil vendarle zadovoljen: »Prvi polčas smo odigrali zares dobro. Prikazali smo sicer nekaj napak, ki se ponavljajo, a smo bili uspešni v obrambi. Priložnost so dobili vsi košarkarji. Nekatere sem v igri pustil dalj časa, saj trenutno nimamo časa za trening, ohranjati pa jih moram v ritmu. To smo na srečo tokrat lahko storili, saj je pet, šest posameznikov dvoboj odigralo na želeni ravni. Tekmecem niso pustili dihati in iz tega zornega kota moram biti zadovoljen.«
Zoran Dragić je dodal: »Poraz proti reprezentanci B Rusije nam je dal misliti. Proti Angoli smo bili precej bolj motivirani in nismo gledali, kdo nam stoji nasproti. Vsaj 30 minut smo igrali zelo dobro v obrambi in hitro tekli v napade. Tekmo smo odigrali na način, kakršnega si želimo.«
Za uvrstitev v finale mora Slovenija danes ob 10. uri po našem času premagati Kitajsko, ki je včeraj ugnala Rusijo z 62:60.