Poglavje o sindromu odpovedi dopolnil še Dragić ml.

Ljubljana – Zoran Dragić je po odlični igri proti Ukrajini končal svoje reprezentančne nastope na polovici kvalifikacij za EP 2017. Namesto za Slovenijo proti Kosovu (jutri v Mitrovici), Bolgariji (14. t. m. v Stožicah) in Ukrajini (17. t.m. v Kijevu) se bo potil za Milano.

Kot strela z jasnega je Košarkarska zveza Slovenije včeraj v javnost spustila vest o odhodu Dragića mlajšega v Lombardijo, kjer bo jutri začel svoje novo klubsko poglavje. S svojim novim klubom (Olimpia) se bo potegoval za prvo lovoriko v sezoni, za italijanski superpokal.

Bolj kot še ena v nizu neposrečenih potez iz košarkarskega reprezentančnega tabora je sila nenavadno skrivanje dogovora o odhodu sredi kvalifikacij.

»Zoran je že pred začetkom letošnje reprezentančne akcije izrazil željo, da bi nastope v kvalifikacijah sklenil po tretji tekmi, saj ga v novi sezoni čaka nastopanje v novem klubu in novem okolju, kjer se bo moral uveljaviti. Tedaj smo se dogovorili, da se bomo kasneje znova usedli in videli, kakšni bodo rezultati in mnenje strokovnega štaba. Na zadnjem pogovoru je znova izrazil željo in se odločil, da bi se ekipi iz Milana priključil po domači tekmi z Ukrajino. KZS in štab reprezentance z Zoranom nista delila iste želje, a ga nismo mogli zadržati. Kljub slovesu Zoran ostaja pomemben člen reprezentance. KZS in štab reprezentance verjameta, da imamo v slovenski vrsti, kljub njegovemu odhodu, dovolj kakovostnih in dobrih košarkarjev, da uspešno sklenemo kvalifikacije za EP 2017,« je med drugim pojasnil za vodstvo KZS že pred kvalifikacijami znan Zoranov »beg« generalni sekretar KZS Radoslav Nesterović.

Odločitev 27-letnega Ljubljančana je pri mnogih privržencih slovenske reprezentance in košarkarskih poznavalcih odprla stare rane, ki so jih v preteklosti s svojimi odpovedmi – vsi pa pred tekmovanji – povzročali najvidnejši reprezentančnimi zvezdniki, od Gorana Dragića do Bena Udriha, Saše Vujačića, Primoža Brezca ... Zoranova poteza bržčas ne bo pustila vidnih tekmovalnih ran, saj je premoč Slovenije v kvalifikacijski skupini očitna, pa vendar bi sodila v kategorijo najbolj bizarnih. Teoretično si Slovenija namreč še ni priigrala uvrstitve na EP. Nanj se uvrstijo zmagovalci sedmih kvalifikacijskih skupin in štiri drugouvrščene reprezentance.

Predčasen odhod enega od najmočnejših adutov selektorja Igorja Kokoškova, ki je zaradi svojega srčnega pristopa veljal za vzornega fanta, je bržčas imel soglasje v oceni, da uvrstitev na EP ni ogrožena. Po zanesljivi zmagi s prenizko razliko z Ukrajino je bila realna, saj si Slovenci lahko privoščijo tudi poraz, morda tudi dva. Toda takšen razplet bi že sodil v znanstveno fantastiko, zato je bila misija EP 2017 tako rekoč končana v Celju. Navkljub popolnoma »odsotnemu« prvemu zvezdniku kvalifikacij Goranu Dragiću, ki tako skromnih reprezentančnih nastopov malodane ne pomni. V klavrni statistiki – 6 točk, vse v prvem polčasu, met iz igre 2:9, 2 skoka in 7 izgubljenih žog – je pozitivno izstopala le rubrika podaje – 11.

»Preveč je nihanja v igri. Ko nam pade zbranost in smo malce utrujeni, delamo začetniške napake. Škoda, saj fantje trdo delajo. Moramo biti bolj odgovorni in najti način, da bo naša igra pametnejša. Da ne bo le agresivna in čvrsta, ampak tudi preudarnejša,« je v uspehu proti Ukrajini slabosti videl Kokoškov. Košarkarja, ki bi igral brez nihanja, razen Zorana Dragića, ni imel, a za to raven tekmovanja in tekmecev so zadostovale tudi prvine, ki jih prinese domač parket. Ob Zokijevih naletih so zadostovali še posamični utrinki Klemna Prepelića in Jake Klobučarja, rokoborski boji Gašperja Vidmarja in Alena Omića. Vidno je bilo tudi, kdo ne (z)more.