Poklical ga je tudi Obama

Mike Krzyzewski, poznan kot »trener K«, je še petič postal prvak lige NCAA.

Objavljeno
12. april 2015 22.40
Tanja Volarič, šport
Tanja Volarič, šport

Ena najbolj cenjenih osebnih vrlin v ZDA je posebnost, najsi je to v dosežkih, vedenju ali znanju. Američani imajo radi junake, ki štrlijo nad množico, še bolj rekorderje, ki s tem potrjujejo svojo izjemnost. Mike Krzyzewski je v zadnjem desetletju našel posebno mesto v njihovi športni zgodovini, saj jim je vrnil št. 1 na svetovni košarkarski lestvici, zdaj so se vnele razprave, ali ni nemara tudi najboljši univerzitetni trener vseh časov.

Vnuk poljskih emigrantov je v pred dnevi končani marčni norosti, finalu univerzitetnega košarkarskega prvenstva, ki je eden najbolj spremljanih športnih dogodkov v ZDA, z Dukom še petič dvignil zmagovalno lovoriko in se prebil na drugo mesto večne lestvice najboljših trenerjev v zgodovini. Pri 68 letih je 12. vodil moštvo v finalu lige NCAA, s čimer se je izenačil z rojakom Johnom Woodnom, legendo ameriške univerzitetne košarke, ki je med letoma 1964 in 1975 svoje študente kar desetkrat pripeljal do naslova univerzitetnih prvakov. Številke so kajpak močno na strani njegovega predhodnika, a Američani so se ob tehtanju argumentov, kdo je (bil) večji mojster svoje obrti, krepko nagnili na stran zdajšnjega selektorja ZDA, ki je v minuli sezoni prebil še en mejnik: kot prvi trener v zgodovini lige NCAA je presegel mejo 1000 zmag v karieri.

Časi so se namreč korenito spremenili, v Woodnovi eri je bila konkurenca v univerzitetnem prvenstvu šibkejša, zasedbe ekip pa niso trpele nenehnih sprememb zaradi hitrih odhodov mladih igralcev v ligo NBA. Liga je štela najprej 12, nato 32 moštev, šele po letu 1985 so jo razširili na 64 zasedb, niz Krzyzewskega pa se je začel še šest let pozneje. »Vem, da spadam med res dobre trenerje in da imamo dober program,« je pred letošnjim odločilnim dvobojem z Wisconsinom dejal Krzyzewski in s tem povzel bistvu svoje kariere, v kateri se je izkazal tudi s prilagodljivostjo. Ko je prvič osvojil lovoriko lige NCAA, je vse stavil na izkušene študente. Edini zelenec v ekipi je bil tedaj Grant Hill, letos pa so mu naslov prvaka prinesli prav bruci: v finalu so dosegli 60 od 68 točk, kar tri, Jahlila Okaforja, Tyusa Jonesa in Justisa Winslowa – vsi trije bodo junija bržkone na naboru lige NBA –, pa je uvrstil v prvo peterko. Novinci še nikoli v zgodovini niso v finalu lige NCAA odigrali tako vidne vloge kot letos.

»Zadnji uspeh je najboljši trenutek moje celotne trenerske kariere. Nisem še imel moštva, s katerim bi bolj užival v svojem poslu,« je trener K, kot mu pravijo Američani, nesposobni izgovoriti njegov zapleten poljski priimek, v kratko izjavo izlil dogajanje zadnjega leta. Nič čudnega, da ga je med prvimi poklical predsednik ZDA Barack Obama. Prav neverjeten je podatek, da je njegova kariera že 35 let vezana na univerzo iz Durhama. Z ligo NBA je namreč Krzyzewski, ki letno zasluži prek 9 milijonov dolarjev, opravil v sezoni 1974/75, ko je bil pomočnik pri Indiani, podobno zvestobo kot Duku pa je zaprisegel tudi ameriški reprezentanci in zvezi. Kot senca naj bi denimo bdel tudi nad karierami Okaforja, Jonesa in Winslowa v mlajših selekcijah, prva dva sta za kadete zaigrala že leta 2011 in bila ob zlatu na SP 2013 do 19. leta edina srednješolca v ameriški reprezentanci.

Četudi ni bil ves čas selektor, je bil vseskozi vpet v delo različnih selekcij ameriške košarkarske zveze. Ko je leta 2005 nato vnovič sedel na selektorski stolček članske reprezentance, je prevzel velik izziv, da košarkarsko velesilo vrne na vrh sveta. Porazno 6. mesto na SP 2002 in komaj bronasto odličje na OI 2004 sta namreč močno zamajala njen položaj, zaradi česar se tudi zvezdniki vabilu niso več odzivali z največjim navdušenjem. Odtlej so Američani izgubili le eno tekmo, proti Grčiji leta 2006, osvojili dve olimpijski in svetovni lovoriki, njihov nalet pa je občutila tudi Slovenija, ki jim je pot na SP prekrižala trikrat in ravno tolikokrat ostala praznih rok.