Tiskane izdaje
Novo mesto – Če ima boljša ekipa tudi več motiva, potem ni daleč od zmage. To se je potrdilo sinoči, ko je Asvel brez večjih težav ugnal Krko in osvojil prvo mesto v skupini O pokala FIBA. Za Krko je bila tekma nujno zlo, zato je pričakovano izgubila z 51:67.
Kadar se v slovenskem košarkarskem okolju pojavi Asvel, se spomin vedno vrne v leto 1997, ko je bil francoski klub tekmec Smelta Olimpije na tekmi za tretje mesto v evroligi. V mislih se osvetljujeta predvsem dva dogodka – ljubljanska zmaga in zabijanje Marka Miliča, ko je zlomil tablo. Toda ljubljanski uspehi so zadnja stvar, o kateri razmišljajo pri Krki. Največji rivali Olimpije so ob gostovanju Asvela hoteli spisati lastno zgodbo, pri čemer pa niso bili uspešni.
Marsikaj sta razkrili že začetni postavi. Pri Krki, ki ni imela več možnosti za napredovanje, je obsedel Jure Lalić, ki je varčeval moči za prihodnje preizkušnje v ligi ABA, medtem ko je pri Asvelu večji del tekme igral David Andersen. Lastnik treh evroligaških naslovov je lahko na tribuni uzrl starega prijatelja Matjaža Smodiša, s katerim si je delil garderobo Kinderja in CSKA Moskva. Ob Smodišu je bil Andersen v preteklosti soigralec tudi Jake Lakoviča in Sanija Bečirovića, ki sta prav tako kot Smodiš nekoč igrala za Krko. Poleg Andersena ima Asvel na klopi še enega moža z slavnim priimkom. To je T.J. Parker, član strokovnega štaba, ki je brat Tony Parkerja, predsednika Asvela.
Zakaj Andersen spada med najbolj izpostavljene igralce evroligaške druščine zadnjih petnajstih let, je potrdil sinoči v Novem mestu. Pri 35 letih je še vedno gibčen, skočen in poln energije, predvsem pa izvrsten košarkar. Točke dosega pod košem, z meti s pol razdalje in tudi s trojkami. Vse to pri višini 213 centimetrov. Iz ritma ga je skušal vreči trener Krke Vladimir Anzulović, ki je v prvem polčasu provokativno zahteval, naj njegovi igralci napadajo prek Andersena, kar je slišal tudi avstralski center. Čeprav točnega pomena ni razumel, mu ni bilo prav nič všeč, da nasprotnikov trener glasno omenja njegovo ime. Anzuloviću je najprej zabrusil, naj utihne, nato je dosegel štiri zaporedne točke, kasneje pa se je začel še dobrikati Žigi Dimcu. Namen Avstralca je bil predvidljiv, toda mladi center Krke je nasedel, saj je bil opazno zadovoljen, da ga ogovarja legendarni Andersen. S tem je izgubil pozornost, zato se je nanj jezil tudi Anzulović. Kdo je bil zmagovalec psiholoških igric, torej ni težko ugotoviti.
Vse dvome o zmagovalcu je razpihnila tretja četrtina, ko sta moštvi tekmovali, kdo lahko zgreši več metov. Medtem ko je Asvelu uspelo doseči le deset točk, jih je Krki še manj – le pet, od tega dve v zadnji sekundi četrtine.
V oči bode podatek, da moštvi pred tem kar pet minut nista dosegli nobene točke. Bolj ko se je tekma bližala koncu, bolj je bila izrazita tudi razlika v moči obeh zasedb. Košarkarji Krke so bili opazno nižji in ožji od tekmecev pri Asvelu, ki so lahko ves čas izvajali pritisk z agresivno obrambo. Krki je lahko v uteho vsaj to, da poraz ni bil tako visok kot na prvi medsebojni tekmi (-28).
