Pravi profesionalec bo resno vzel prav vse tekme

Ljubljana – Zoran Dragić je prestal krst v članski reprezentanci Slovenije med pripravami na SP 2010, na katerega ni potoval, potrpeti je moral do EP 2011. Pri 27 letih pa je že med »veterani«, saj so letos od njega starejši le njegov brat Goran (30), Sašo Zagorac (32), Gašper Vidmar (oktobra jih bo dopolnil 29) in Luka Lapornik (28).

Vsi skupaj bodo prvič sodelovali v kvalifikacijah za eurobasket, ki ga bodo prihodnje leto gostili Izrael, Finska, Romunija in Turčija. Nazadnje se je morala Slovenija potegovati za mesto na EP 2005, ko je zasedla drugo mesto v kvalifikacijski skupini z enakim izkupičkom (5:1) kot Francija, prehitela pa Češko in Poljsko. V zadnjem kolu je 25. septembra 2004 v Škofji Loki prekosila Češko s 95:66 tudi brez številnih prvokatergornikov. Najboljši strelci so bili Željko Zagorac (15), Jaka Lakovič, Goran Jurak (po 13) in Marko Maravič (12).

»Upam, da bo tudi letošnji ciklus minil brez težav in da bomo osvojili prvo mesto v naši skupini. Na papirju smo veliko boljši od Kosova, Bolgarije in Ukrajine, zato mora biti naš cilj izkupiček 6:0,« je prepričan Zoran Dragić, ki je končal klubsko sezono pri Himkiju z mešanimi občutki, na reprezentančni zbor pa prišel poln energije.

»Nisem še na stoodstotni ravni, ampak navajen sem, da se samostojno pripravim na priprave. Zato pričakujem, da bom brez preglavic prestal naslednja dva tedna, med katerimi nas čaka več teka in vaj pod vodstvom kondicijskega trenerja Miljana Grbovića. Nato pa bodo prišla na vrsto prijetnejša poglavja in uigravanje. Do prve kvalifikacijske tekme 31. avgusta bo dovolj časa za vse. Potrkati moram na les, saj nimam nikakršnih zdravstvenih težav, dobro pa je tudi, da sem se po prestopu k EA7 Milanu otresel negotovosti, saj se bom lahko osredotočil na reprezentančne obveznosti. Odločil sem se za dobro organizirano okolje, rednega udeleženca evrolige, ki ima vedno visoke cilje,« ocenjuje novopečeni član italijanskega prvaka in se ne boji, da se bo slovensko moštvo z levo roko lotilo kvalifikacij.

»Pravi profesionalec resno vzame tudi prijateljske tekme. V kvalifikacijah bom igral na vso moč, saj se lahko zgodi marsikaj, če se stvari lotiš s polovično zavzetostjo; tudi poškodbe. Dobiti moramo vse šest tekem in brez stresnih okoliščin uvrstiti na EP. Reprezentanca je sicer pomlajena, toda hkrati se vanjo vračata moj brat Goran in Gašper Vidmar, ki smo ju lani pogrešali. Po svoje je tudi dobro, da smo bili drugi igralci eno leto skupaj in se še bolje spoznali. Zdaj med nami ni skrivnost,« meni Dragić, ki ne pričakuje večjih zapletov niti pri privajanju na novega selektorja.

»Igorja Kokoškova vsi dobro poznamo, saj smo se velikokrat srečali z gruzinsko reprezentanco, ki jo je vodil doslej. Goran mu je še bližje, saj sta uspešno sodelovala v ZDA. Je zelo dober trener, odprt do vseh, seveda pa bo morala večina fantov še 'začutiti' njegove prijeme in uvideti, kakšna strategija mu je blizu. Prepričan sem, da se bomo dobro razumeli in da bo v moštvu vladala dobra atmosfera,« pravi krilni reprezentant o 44-letnem srbskem strategu. Pri uvajanju pa mu bo zagotovo pomagal Jaka Lakovič, nekoč kapetan Slovenije, zdaj eden od treh asistentov Kokoškova,

»Jako sem zelo spoštoval že kot soigralca, saj je zelo pozitivna osebnost. Odslej bo v drugačni vlogi in se veselim dela z njim, saj ima izjemno bogate izkušnje. Pričakujem, da bo strog, saj je zahtevnost – tako do sebe kot do drugih –, del njega vse življenje. In starejše moramo ubogati,« obljublja.