Tiskane izdaje
Ljubljana – Nekdanji reprezentančni kapetan in košarkar z največ nastopi za Slovenijo Jaka Lakovič bi v zadnjem letu najraje pobegnil pred odločitvami, ki so pred njim. Lani ob tem času je še za eno leto podaljšal košarkarsko kariero z grobim ciljem, da se v poletju 2015 preusmeri v trenerske vode. A po dobri sezoni v Turčiji je zdaj v dvomih, odločitev pa bo torej sprejel, ko bodo za njim študijske obveznosti.
Ljubljančan se je namreč takoj po vrnitvi iz Turčije, kjer je kot soigralec Domna Lorbka v zadnji sezoni organiziral igro v klubu Jureta Zdovca, zakopal v študijske knjige, si vmes sicer ogledal tudi zaključek državnega prvenstva, a obveznosti pri Fakulteti za šport so ta čas osrednje gibalo njegovega vsakdana. »To poletje želim pospraviti pod streho še obveznosti tretjega letnika, kar pomeni, da bi že prišel pred ciljno črto. Zdaj mi gre že lažje, ampak v začetku sem imel kar krizo z zbranostjo, ko toliko let nisem sedel v šolskih klopeh,« v šali priznava. Četudi na pogled študij nima veliko skupnega z njegovo športno potjo, pa je vendarle ključnega pomena. Brez diplome namreč ne more začeti nove karierne poti, zato najbrž ni presenetljivo, da je odločitev glede (ne)upokojitve prestavil v sredino poletja.
»Saj vem, da sem lani razmišljal, da je pred mano verjetno zadnja sezona, ampak zdaj se čutim še kar čilega in zdravega za še več. Razlog se gotovo skriva v tem, da sem bil prejšnje poletje prvič prost, ker nisem več igral za reprezentanco, zato sem se dobro spočil. Tako sem tudi v klubu lahko igral brez težav in večjih zdravstvenih tegob, ker se dobro počutim, pa nisem več o ničemer prepričan. No, hiteti mi ni treba, se bom pa poleti moral odločiti, kaj želim. Priznam pa, da o koncu ta čas nisem tako prepričan, kot sem bil lani,« pravi Lakovič, ki bo čez dober mesec dopolnil 37 let in ki se je iz Turčije letos vrnil dobro razpoložen, grenek priokus so mu pustili le rezultati Gaziantepa, ki se ni uvrstil v končnico DP. V miniaturni slovenski koloniji na vzhodu države so imeli trije Slovenci med sezono dovolj časa tudi za to, da so spregovorili kakšno besedo o reprezentanci, ki bo letos pred izzivom na EP, česar Lakovič ne skriva.
A zaradi neznank, kdo bo sploh organiziral slovensko igro na Hrvaškem in nato morda v Franciji, se je v Sloveniji že porodila tudi ideja, da bi Zdovc lahko težavo ob morebitni odpovedi Gorana Dragića rešil tudi z začasno vrnitvijo Lakoviča v izbrano vrsto. Je za to kaj možnosti? »Uf, o tem nisem razmišljal. Nisem pristaš tega, da bi snedel besedo, ko enkrat vrata zaprem za seboj. Saj za zdaj o tem niti ni treba razmišljati, Goran ni rekel ne. Jaz bi moral bolj gledati proti koncu kariere kot ponovni vrnitvi v reprezentanco. Vesel pa sem, da je za mano dobra klubska sezona in da sem zadovoljen s svojimi igrami,« je v smehu pojasnil Lakovič, četudi mu godi, da ga mnogi še vedno vidijo kot eno od rešitev morebitne težave, do katere bi po odpovedi Bena Udriha in še vedno odprtem vprašanju glede Dragićevega poletja lahko prišlo. A o tem, zatrjuje, z Zdovcem nista govorila.
V zadnjih 14 dneh sicer zaradi učenja kaj dosti ni treniral, še celo julijske priprave v ZDA, s katerimi je bil lani zelo zadovoljen, niso v ospredju njegovega razmišljanja, si je pa vzel čas za ogled razpleta v DP. »Saj ne, da sem razočaran, presenečen pa vsekakor. Prej ali slej se je to moralo zgoditi in morda je kar dobro, da je do tega prišlo, da bodo končno le sledile tudi potrebne spremembe, po katerih slovenska košarka kar kliče. Z večnim finalom med Krko in Unionom Olimpijo so vsi na težave vedno kar pozabili, zdaj pa se jih ne da več spregledati, zato pričakujem spremembe na boljše,« pravi Lakovič.
