Romuniji EP, Hopsi 0:20

KZS se ni le oddaljila od mednarodnih torišč, temveč tudi od domačih kriznih žarišč.

Objavljeno
13. december 2015 22.51
BASKET-EURO-2015-FRA-BIH
Eduardo Brozovič
Eduardo Brozovič

Finska (Helsinki), Izrael (Tel Aviv), Romunija (Cluj) in Turčija (Istanbul), ki bo poleg ene od skupin gostila tudi finalni del, so tudi uradno postali prireditelji eurobasketa 2017. S pisanim izborom so vodilni možje FIBA potrdili pravilnost odločitve z letošnjega EP, do katere so resda prišli šele v 39. poskusu in povsem po naključju, zaradi vojnih razmer v Ukrajini, ki se je morala v časovni stiski odpovedati organizaciji. Do tedaj so se z vsemi štirimi otepali delitve organizacije, zdaj pa ne morejo prehvaliti svoje genijalnosti. A naj jim bo. Mar ni Alexander Fleming dobil Nobelove nagrade, ker je po nesreči pustil odprto petrijevko z bakterijami in »odkril« penicilin?

Letošnje rekordno polne tribune v Rigi, Zagrebu, Berlinu, Montpellierju in Lillu, močno povečan košarkarski utrip na različnih koncih Evrope in predvsem finančni iztržek brez primere so prelomnica, po kateri bo težko storiti vzvratni korak. Po novem – od leta 2017 naprej le še na štiri leta – se bodo lahko za EP potegovale tudi države, ki same ne bi zmogle finančnega in infrastrukturnega zalogaja, kar bo izdatno prispevalo k popularizaciji košarke. In tudi k povečanju tekmovalnih apetitov manjših dežel. Finci so priredili EP že leta 1967, toda v košarko so se množično zaljubili šele v zadnjih letih in zdaj bi želeli ujeti tesen stik z najboljšimi. Izraelci imajo Maccabi, ne pa konkurenčne reprezentance, in ker želijo nekaj spremeniti, bodo prvič med gostitelji eurobasketa. Poseben primer so Romuni, ki so na EP nazadnje igrali leta 1987, ko jih je vodil 220 cm visoki Constantin Popa, zgodbo pa zaokrožajo Turki. Če bi se jim zahotelo, bi zlahka pripravili celotno prvenstvo kar sami in nenazadnje je njihov rojak Turgay Demirel predsednik FIBA Europe. Vendar so očitno uvideli, da je najbolje razpršiti začetne stroške in koristi, od osmine finala naprej pa z vsemi topovi napasti na domačih tleh, na katerih vedno igrajo s podeseterjenimi močmi.

In kje je Slovenija? Za EP 2017 se kljub prvotnim napovedim ni potegovala, kar je za nekatere potrditev prenapihnjenosti pravljice o eurobasketu 2013. Če bi bile koristi za našo ekonomijo tako ugodne, kot smo poslušali od začetka kandidature pred petimi leti do zaključnega poročila, bi bili že kar dolžni pripraviti reprizo. Po neskončnem zadovoljstvu s petim mestom v domovini pa se bo morala reprezentanca na naslednje prvenstvo prebiti skozi kvalifikacije in nato upati, da bo znova igrala v navijačem zanimivem Istanbulu.

KZS se ni le oddaljila od mednarodnih torišč, temveč tudi od domačih kriznih žarišč. Še naprej se osredotoča na interno kadrovsko širjenje in reorganizacijo, medtem ko je košarkarska krajina pri nas vse bolj opustošena. Spomladi je ugasnil Maribor Messer, Grosbasket se je prostovoljno preselil v 2. SKL, v kateri je Slovan pred prisilno poravnavo z upniki ali stečajem, Elektra životari ob visokih porazih v DP, Hopsi, nekdanji državni podprvaki in pokalni šampioni, pa so v soboto z 0:20 izgubili dvoboj s Šenčurjem GGD, v katerem so sicer zaostali z 89:102. Poleg štirih Američanov in enega Hrvata so pač premogli le šest Slovencev, po pravilih pa bi jih morali imeti vsaj sedem.