Sani še drugič v Pao, a tokrat kot trener

Ljubljana – Iskanje nove identitete po koncu športne poti za številne ase predstavlja hud izziv, a rod košarkarjev, ki je obeležil eno od najuspešnejših obdobij slovenske košarke, ima izdelano vizijo svojih želja. Jaka Lakovič in Goran Jagodnik, denimo, že lep čas napovedujeta skok v trenerski ceh, Sani Bečirovič pa ga je kar izvedel. Včeraj je potrdil selitev k Panathinaikosu, kjer bo pomočnik Aleksandru Đorđeviću.

»Zapiram veliko poglavje v svojem življenju. To življenje sem poznal do včeraj. Čutim hkrati žalost in veselje zaradi novega izziva. Košarka je bila pač moje življenje in z njo sem se poistovetil kot igralec. Zdaj se bom moral v drugačni vlogi. Vesel sem, da se mi je ponudila priložnost, ki je ne morem izpustiti iz rok. Nima vsak priložnosti biti pomočnik Aleksandru Đorđeviću, in to v klubu, v katerem sem dosegel največje igralske uspehe. Upam, da se bom pri tem znašel tako dobro kot na parketu,« je dejal Bečirovič, ki je tako pri 34 letih dokončno pospravil športne copate, potem ko se je marca poslovil od italijanskega tretjeligaša Piacenze. V zadnjih treh letih se je selil predvsem med iranskimi in italijanskimi klubi.

Trenerskih ambicij sicer zadnja leta ni obešal na veliki zvon, a jih tudi ni skrival. Košarkarska šola v Mariboru, s katero poskuša že nekaj let prebuditi ta del Štajerske in dati svoj prispevek k njenemu vračanju na slovenski zemljevid, je bila neke vrste odskočna deska, pri kateri je pomembno vlogo odigral tudi Đorđević. Selektor srbske reprezentance in eno od najbolj vidnih imen srbske košarke v zadnjih dveh desetletjih namreč Bečiroviča dobro pozna že vrsto let, v sezoni 2011/12 ga je celo pripeljal k sebi v Benetton, vendar je po koncu sezone za nekaj časa zamrznil trenersko kariero na klubski ravni in se leta 2013 posvetil vodenju srbske reprezentance.

Šele letos – jeseni se mu bo pogodba s srbsko zvezo iztekla – se je odločil za vrnitev na klubsko raven. V Atene se oba selita po sezoni, v kateri je Panathinaikos dobil grški pokal, a izgubil finale državnega prvenstva z Olympiakosom in izpadel v četrtfinalu evrolige proti CSKA.

Bečirovič ima vsekakor več izkušenj z Grčijo kot Đorđević, med letoma 2006 in 2008 je že nosil dres Panathinaikosa in se v prvi sezoni z njim veselil tudi svoje edine evroligaške lovorike. Še en nastop na finalnem turnirju evrolige je leta 2002 zabeležil kot član bolonjskega Fortituda. Ob tem je v natanko 20-letni karieri zaigral za kar 19 klubov, med njimi vrsto evropskih velikanov, od CSKA, Panathinaikosa, Rome, Türk Telekoma, potem ko si je kariero na evropski sceni z velikimi koraki gradil že kot 20-letnik pri Unionu Olimpiji.

Podobno pot po upokojitvi pa že lep čas najavljajo tudi drugi slovenski asi, rojeni okoli leta 1980. Matjaž Smodiš jo je sicer po neuspelem poskusu pri Krki zamrznil, vodstveni položaj v evropski klubski košarki diši tudi Boštjanu Nachbarju, Primož Brezec razmišlja o menedžerstvu, Marko Milič ostaja pri KZS, kjer je Rašo Nesterović generalni sekretar ...