Še bolj poglobil Obradovićevo zamero

Evroliga: Vassilis Spanoulis proti Fenerbahčeju potrdil, da je as za velike tekme.

Objavljeno
06. januar 2014 09.18
B. E., šport
B. E., šport
Ljubljana – Drugi krog evrolige se je začel tako, kot sta se končali zadnji dve evropski sezoni. Z veliko zmago Olympiakosa in veličastno predstavo Vassilisa Spanoulisa. Atenci so v derbiju s Fenerbahčejem (95:82), ki ga vodi njihov dolgoletni tekmec Željko Obradović, popravili svoj izkupiček na 11:0, odlični branilec si je zagotovil naslov MVP kola.

Z 28 točkami (met za dve 5:7, za tri 4:8, prosti meti 6:7) 5 skoki, 9 asistencami in statističnim indeksom 39, ki je njegov osebni rekord v evroligi, je Spanoulis potrdil, da je košarkar za velike tekme. Njegov učinek pa je bil zaradi raznovrstne igre domala neizmerljiv. Zmedo v istanbulske vrste je vnašal s spretnimi prodori, po katerih je bodisi sam dosegel koš ali podajal prostim soigralcem, in z meti za tri točke, za razliko od prenekaterega napadalca podobnega kova pa je že od nekdaj tudi žilav borec v obrambi. Večji del tekme v dvorani Miru in prijateljstva so gledalci imeli celo občutek, kot da 31-letni branilec bije osebno bitko s Fenerbahčejem, predvsem pa z Obradovićem.

Izkušeni srbski strateg je uporabil vsa možna obrambna orožja, pošiljal nad Spanoulisa svoje najmočnejše »protistrupe« in zahteval dosledno prevzemanje pri sleherni blokadi, toda brez večjega uspeha. Dosegel je celo nasprotni učinek. Hipnotiziranost turške zasedbe in osredotočenost na domačega asa sta spretno izkoristila Stratos Perperoglou in Matt Lojeski. Olympiakos je v zadnji četrtini metal za tri točke kar 7:11, Spanoulis pa je na koncu dobil dvoboj z Bojem McCalebbom z 28:4 in zasenčil tudi vodilnega strelca evrolige Bojana Bogdanovića, ki je obstal pri 16 točkah.

Obradovića, ki je kar 13 sezon vodil Panathinaikos, sta torej pokopala njegovega nekdanja košarkarja. Perperoglouja je treniral pet let, Spanoulisa štiri (2005/06 in 2007-10) in skupaj so leta 2009 osvojili naslov prvaka evrolige, slednji pa je takrat prejel prvo od treh lovorik za najboljšega košarkarja finala evropske sezone. Je šlo torej za razkazovanje mišic nekdanjih uspešnih zaveznikov? »Mislim, da Vassilis in Stratos ne potrebujeta dodatnega motiva za dobro igro na tekmi tako visoke ravni. Spanoulis je že prevečkrat pokazal svoje sposobnosti vodje in altruizem, da bi lahko bili presenečeni,« je ocenil Olympiakosov trener Georgios Bartzokas, ki je moral v poletnih mesecih popolnoma prenoviti centrsko linijo. Moštvo so namreč zapustili Giorgij Šermadini (zdaj Zaragoza), Pero Antić (Atlanta) in Kyle Hines (CSKA), nadomestili pa so jih Mirza Begić, Cedric Simmons in Bryant Dunston. Toda srce moštva tvorijo zunanji košarkarji, predvsem Spanoulis, s katerim ima Obradović vendarle nekaj neporavnanih računov.

»On in Jaka Lakovič sta edina od mojih nekdanjih košarkarjev, s katerima danes ne govorim. Oba vesta, zakaj. Ko sta razmišljala, da bi zapustila Panathinaikos, sta obljubila, da bosta premislila o ponudbi našega kluba za podaljšanje sodelovanja in nam sporočila, kako sta se odločila. Pa sta odšla brez besede, eden k Olympiakosu, drugi k Barceloni. Oba spoštujem kot košarkarja, sta izjemna profesionalca na treningih in tekmah. Želim jima vse najboljše, vendar z njima ne govorim. Če bi tedaj prišla in rekla, da sta se odločila za drug klub, sploh ne bi bilo zamere. Veliko košarkarjev ni želelo podaljšati pogodbe ali jih sploh ni mikalo k nam. Onadva pa sta snedla besedo in pri tem se zame stvar začne in konča,« je potrdil Obradović, ki ni pozabil, kako je pred skoraj devetimi leti sprejel Spanoulisa kot neuveljavljenega košarkarja Maroussija ali kako mu je vnovič odprl vrata po ponesrečeni avanturi v ligi NBA.

Sezona 2006/07, med katero se je najuspešnejši košarkar evropskih igrišč v zadnjih sezonah zaman poskusil uveljaviti pri Houstonu, še vedno skeli Grke. Ne morejo namreč povsem razumeti, kako so lahko njihovi klubi in reprezentanca nizali lovorike, njihovim zvezdnikom pa se še ni uspelo uveljaviti pod ameriškimi obroči. Nekateri, kot denimo Dimitris Diamantidis ali Theodoros Papaloukas, se niso nikoli podali v ZDA, saj so se zavedali, da bi morali preveč spremeniti svojo igro ter da lahko na stari celini zaslužijo več in dobijo več športnega zadovoljstva. Od osmerice, ki se je v ligi NBA preizkusila – pred leti Iakovos Tsakalidis, Efthimios Rentzias, Antonis Fotsis, Andreas Glyniadakis in Spanoulis ter zdaj Kostas Koufos, Nick Calathes (oba Memphis) in Giannis Antetokounmpo (Milwaukee) – pa se nikomur ni uspelo prebiti v ospredje.

Vassilis Spanoulis je prebolel svoje ameriške dneve. »Res je, toda nikoli ne bom razumel, zakaj so se v Houstonu tako trudili, da so me privabili (za 3,7 milijona dolarjev na leto op. p.), potem pa mi niso dali prave priložnosti. Kot da ne bi vedeli, katere so moje igralne odlike. Vedno sem bi navajen na veliko gibanja v napadu ter ustvarjalnost s prodori in 'pick'n'rollom'. Trener Jeff Van Gundy pa je želel, naj na mestu čakam na žogo in ugoden met. To je tako, kot da bi od zdravnika zahtevali, naj se prelevi v odvetnika,« se danes spominja ameriške agonije, ki jo je prekinil že po enem letu, čeprav je sklenil triletno pogodbo.