Tiskane izdaje
Šentjur – Pred današnjo četrto tekmo finala lige Telemach si lahko košarkarji Rogaške okrepijo načeto samozavest s podatkom, da je v zadnjih 12 sezonah o prvaku sedemkrat odločilo šele sedmo soočenje. Slaba vest zanje in dobra za navijače Tajfuna pa je, da je doslej le Krka osvojila lovoriko po zaostanku z 1:2 v zmagah.
Potem ko so Slatinčani v torek klonili v domači dvorani, nimajo več izbire. Če danes ne bodo zmagali v Šentjurju, se bodo lahko odpravili na dopust zadovoljni z opravljenim delom, a tudi z grenkim priokusom, da se jim je ponujal podvig brez primere. Da bi ostali v igri in celo prišli do naslova, pa bi morali slediti zgledu Novomeščanov, ki so pred štirimi leti izgubili tretjo finalno tekmo z Olimpijo, a se ji oddolžili v Stožicah s 63:61 in nato doma dobili še odločilni dvoboj s 64:57. In kaj ima takratno merjenje moči skupnega z letošnjim? Dragišo Drobnjaka, ki je leta 2011 čakal na igralno priložnost v Krkinem moštvu ob Smiljanu Paviču, Chrisu Bookerju in Juretu Balažiču. Zdaj je udarni adut Tajfuna in najresnejši kandidat za najboljšega košarkarja finala.
»Če smo se sposobni pobrati po dveh porazih, lahko izenačimo rezultat finala. Če nismo, bomo pač še dolgo objokovali zapravljeno priložnost. Vemo, da bo težko, toda naše moštvo se je v tej sezoni vedno odlično odzvalo, ko so ga stisnili v kot. Sovražim izgovore, zato sem po torkovem razočaranju jasno rekel, da smo igrali slabo. Toda prav tako vem, da se lahko predstavimo v precej boljši luči. Igrati moramo karseda agresivno, ne verjamem v prazne fraze, da je za moštvo najbolje, če je sproščeno. Dolga leta sem igral košarko in moje moštvo je vselej izgubilo, ko je bilo sproščeno,« razmišlja trener Rogaške Damjan Novaković, ki dobro ve, da njegove košarkarje spremlja sloves, da so precej bolj navdihnjeni pred domačimi navijači. V letošnji končnici so denimo izgubili vse tri nastope v gosteh, v ligi za prvaka je bil njihov iztržek v dvoranah tekmecev 2:3, v uvodnem delu DP 3:7.
Odlična obrambna zasedba Tajfuna je v tem času odlično branila šentjursko trdnjavo. V prvem delu lige Telemach je v njej ostala neporažena, v ligi za prvaka, v kateri je jemala zalet za podvig v končnici, je resda popustila ob vdorih Krke, Uniona Olimpije in Zlatoroga, zato pa v končnici še ni okusila domačega poraza. In kot pravijo njeni aduti, bodo storili vse, da bi pri tem tudi ostalo. »Po nedeljski zmagi po dveh podaljških smo se psihično dvignili, Slatinčani pa padli. Zdaj bosta ključnega pomena telesna pripravljenost in regeneracija, saj so noge po treh tekmah že pošteno težke. Ne skrivamo, da nam ne diši še ena tekma v Rogaški Slatini in da želimo finalno serijo končati v Šentjurju,« pravi Đorđe Lelić, s povprečjem 13,7 točke drugi Tajfunov strelec v finalu za Drobnjakom (21,3). Srbski košarkar se je izkazal kot prvovrstna okrepitev, potem ko je dve sezoni nosil dres Elektre in se vmes preizkusil na Cipru.
Njegov trener Dejan Mihevc se strinja: »Najbolje bi bilo seveda, če bi delo dokončali v Šenjurju, sicer se lahko zgodba hitro zasuka. Rogaška nima izbire in bo zagotovo vložila še zadnje atome moči, mi pa se bomo tako kot na prvih treh tekmah temeljito pripravili in tudi tokrat spremenili nekaj taktičnih podrobnosti. Utrujenost ne bo smela odigrati odločilne vloge, košarkarjem bi bilo verjetno težje, če bi imeli med nastopi tri ali štiri dni oddiha, saj bi prišlo do sprostitve. Dokler jih držita pokonci napetost in adrenalin, lahko zdržijo. Dragiša Drobnjak denimo pravi, da bi lahko kljub 37 letom igral še dva meseca v tem ritmu. Zakaj ne bi bistveno mlajši fantje?«
