Terapija za Slokarja in budnica za Joksimovića

Potem ko jo je nesreča vnovič udarila na boleče mesto, se bo slovenska reprezentanca danes s Srbijo pomerila še v Banjaluki.

Objavljeno
29. avgust 2015 14.44
Košarkarska tekma med Slovenijo in Srbijo 27.avgusta 2015 [Ljubljana,košarka,šport,Stožice]
Eduardo Brozovič, šport
Eduardo Brozovič, šport
Ljubljana – Za razliko od večine selektorjev, ki so jim priprave pred velikimi tekmovanji vedno prekratke, Jure Zdovc letos poudarja, da bi najraje videl, da bi se košarkarsko EP začelo že pred dnevi. Čuti namreč, da so njegovi izbranci nared v okvirih svojih sposobnosti, med čakanjem na prvi dvoboj s Hrvaško se jim lahko kvečjemu kaj zalomi.

Med četrtkovo tekmo s Srbijo so se črne slutnje delno uresničile. Uroš Slokar, ki je dobil novega delodajalca in bo v naslednji sezoni soigralec Boštjana Nachbarja pri Sevilli, je že ob začetku druge četrtine odšepal z igrišča in se z dr. Markom Macuro odpeljal na slikanje desnega gležnja. Zaradi zvina bo izpustil današnjo revanšo (ob 18. uri) v Banjaluki in bo v Ljubljani opravil še magnetno resonanco, ki bo razkrila, ali ima načete vezi, kar bi lahko ogrozilo njegov nastop na EP. V vsakem primeru pa se nadaljuje tradicija slovenske reprezentance, da jo nesreča vedno udari na karseda boleče mesto.

Strinjamo se sicer z vsesplošnim mnenjem, da ima moštvo največje težave pri organizaciji igre. Toda za reševanje zadrege ima Zdovc vendarle na voljo tri ali celo štiri košarkarje, ki se lahko izmenjajo glede na dnevno formo in značilnosti tekme, kar povečuje možnost, da bo razpoložen vsaj eden. Za Slokarja, ki je v zadnjem obdobju deloval najbolj izkušeno (čeprav je po starosti četrti v moštvu) ter zanesljivo med krilnimi centri in centri, pa ni prave dolgoročne zamenjave. Miha Zupan vnovič ni prepričal, saj je drugič zapored ostal brez točke in skoka, za Saša Zagorca pa je tako čvrsta tekmica, kakršna je Srbija, prišla prezgodaj po operaciji kolena, kar povečuje dvome pred bitkami na nož na EP. O obetih Žige Dimca veliko pove njegova minutaža v zadnjih treh tekmah Slovenije: dve koprski ničli in dve minuti v četrtek kljub izgubi Slokarja. Selektorju ostajata torej Jure Balažič in Alen Omić, pri katerem pa moramo biti v skrbeh po sleherni dobri predstavi, kakršno je v Stožicah prikazal proti svetovnim podprvakom. Njegova zrelostna raven mu namreč le zelo izjemoma dopušča hitro reprizo.

Potem ko Slovenija ni niti enkrat vodila in je zaostajala že za 13 točk, njena priložnostna začetna peterka (Joksimović, Dragić, Nikolić, Zupan in Slokar) pa prispevala le 22 točk od 70, je vendarle prevladoval občutek, da je izkoristila več svojega potenciala kot Srbija. Igrala je na domačem parketu, ob slovenskih sodnikih, ki so v prvem polčasu zelo jezili gostujočega selektorja Aleksandra Đorđevića, hkrati pa se večina Zdovčevih košarkarjev zaveda, da niso takšni velemojstri mednarodnega formata, da bi si lahko privoščili varčevanje z energijo. Zato pa so gostje izjemno dobro vedeli, kam je pihal veter. Vsakič, ko so se jim Slovenci približali, so pljunili v roke in brez težav odbili napad, v povprečju pa izkoristili okoli 60 odstotkov zmogljivosti. Takšno je pač razkošje, ki jim ga omogočata popolna igralska zasedba in rutina njihovih zvezdnikov, kakršnih ima več kot dovolj tudi Slovenija; žal le na seznamu kandidatov in ne v letošnji reprezentanci. Danes bodo Srbi bržkone le dodali še kakšen odstotek, da bi razveselili rojake v Republiki srbski.

Rezerve slovenskega moštva je precej težje načrtovati. Zdovc je denimo dolgo poudarjal, da najbolj zaupa Nebojši Joksimoviću, ki pa je že v domačem Kopru zašel v vidno krizo. Njegov učinek v zadnjih tekmah s Finsko, Italijo in Srbijo je nič točk ob metu 0:5, 5 asistenc in 7 izgubljenih žog, v devetih nastopih je njegov izkoristek poskusov za dve točki le 4:21, skupni statistični in »umetniški« trend pa izrazito negativen. Ker tudi Jaka Klobučar deluje bolj prepričljivo na mestu visokega branilca, vrzel med organizatorji igre občasno polni Klemen Prepelič, ki kaže še največ ustvarjalne domišljije. Le v soočenjih z Italijo in Srbijo je zbral 11 asistenc in ostal brez ene izgubljene žoge, toda z vsako njegovo minuto za krmilom reprezentanca izgublja zunanjega strelca, kakršnih nima prav v izobilju. Spomnimo pa se tudi njegovega tarnanja med mandatom Božidarja Maljkovića, naj ga ne silijo med dirigente, ker to ni njegova izvirna vloga. Zato lahko Zdovc le upa, da bo zadnji teden pred EP prinesel dobre novice.