Tiskane izdaje
Ljubljana – Le dan po tem, ko je skupščina ABA skoraj soglasno (proti je bila le Cibona) potrdila, da bodo najboljši klubi iz regije prednostno igrali v Ulebovih tekmovanjih, v katerih imajo za tri leta zajamčeno eno mesto v evroligi in tri v evropskem pokalu, je FIBA predstavila svojo ligo prvakov. Ta bo ena od možnosti za Slovence.
Prireditve v Parizu se je včeraj udeležil le direktor Uniona Olimpije Matevž Zupančič, saj so drugi naši klubi, kot vse kaže, vsaj začasno izgubili veselje do igranja na širši mednarodni sceni. Ali to pomeni, da v Stožicah, kjer se še niso odpovedali upanju na vnovično posebno vabilo za evropski pokal, stavijo na obe sprti strani hkrati?
»Morda je res videti tako, a preprosto nismo v položaju, da bi lahko izbirali, kje bi radi igrali. Prejeli smo vabilo in se udeležili predstavitve, na kateri so razkrili tekmovalni sistem lige prvakov. V skupinskem delu bo sodelovalo 32 moštev, razporejenih v štiri skupine, nato pa se bo 16 najuspešnejših zasedb lotilo končnice. Podrobnosti, po kakšnem ključu bodo razdelili vstopnice posameznim državam, še niso dokončne, zato sem pozorno prisluhnil razlagi. Vendar nisem slišal, da bi omenili Slovenijo, prav tako pa se je na velikem zaslonu izpisalo le, da bodo Francija, Nemčija, Grčija, Izrael, Italija in Turčija imeli pravico do vsaj dveh moštev, Belgija, Češka, Litva, Latvija in Poljska pa vsaj do enega. Očitno bodo Sloveniji namenili kakšno vabilo za kvalifikacije, v katerih se bo 32 ekip v dveh tekmah na izpadanje potegovalo za osem mest v glavnem delu LP. To je vsekakor manj, kot so si obetali pri naši zvezi,« je pojasnil Zupančič.
Nasploh bi lahko uporabili rek tresla se je gora, rodila se je miš. Najuglednejši klubi so se namreč brez izjeme odločili za Ulebovo evroligo, za moštva naslednjega kakovostnega razreda pa se FIBA bori tako, da nanje pritiska prek nacionalnih zvez. »Pomp v Parizu je bil takšen, kot bi šlo za različico nogometne lige prvakov. Vendar bo po moči udeležencev in po finančnem potencialu krepko zaostajala za evroligo, zato smo slišali predvsem primerjave z evropskim pokalom. Ne predstavljam pa si, kaj si lahko šele obetamo od pokala FIBA, po teži četrtega tekmovanja na stari celini, v katerem bo igralo 48 moštev. Med njimi bo 24 ekip, ki bodo izpadle v kvalifikacijah lige prvakov. Očitno ne drži povsem niti obljuba, da se bodo lahko klubi uvrščali v LP le z uspehi v svojih DP, saj krožijo imena tistih, ki naj bi se že dogovorili s FIBA,« je poudaril Olimpijin direktor.
Med 32 udeležencev glavnega dela lige prvakov naj bi razdelili 4,4 milijona evrov – osnovna nagrada bo znašala 100.000 evrov, prvak pa bi prejel 500.000 –, ti pa bi morali sami pokriti stroške organizacije tekem in sodnikov ter se odpovedati zaslužku od televizijskih pravic, saj bo v domeni FIBA. Evroliga medtem jamči 16 klubom vsaj 36 milijonov na leto. In kakšna bo športna in poslovna strategija Uniona Olimpija, si bo poskusila izposlovati vstopnico za evropski pokal?
»Nismo vrgli puške v koruzo, smo v čakalnici z drugimi klubi. Sicer bomo morali poiskati alternativo, bržkone v ligi prvakov. Medtem ko bo v evroligi in evropskem pokalu v seštevku tekmovalo 40 moštev, jih bo na Fibini strani dejavnih kar 80. Ali med vsemi tekmami ne bi našli prostora za Slovence? Velikanski problem pa je prinesla odločitev vodstva KZS, da bodo morali jeseni vsi naši klubi igrati v DP že od prvega kola naprej. Dve moštvi, ki se bosta uvrstili v ligo ABA, bosta torej vse skupaj zelo težko uskladili z evropskimi ambicijami,« je ocenil Matevž Zupančič.
