Tudi po črnem scenariju brez solz

Ljubljana – Uradno se košarkarji Krke že nekaj tednov ogorčeno borijo, da ne bi izpadli iz lige ABA. Neuradno pa njihovi šefi ne bi točili grenkih solz, če jim ne bi uspelo. Lep čas je pač jasno, da naj bi v naslednji sezoni vnovič znižali klubski proračun in pomladili moštvo, zato bi jim bilo regionalno prvenstvo že kar odveč.

Vedno pragmatični Novomeščani so se vedno znali prilagajati na razmere v slovenski košarki, zaradi kroničnega pomanjkanja denarja in ambicij pri vseh domačih tekmecih pa so se znova zamislili. Ob reorganizaciji lige ABA pred dvema letoma so bili resda med njenimi 12 ustanovitelji, a nikoli niso skrivali, da jih bolj zanimajo tekmovanja na slovenski sceni, na kateri so prišli do sedmih naslovov državnega prvaka, v letih 2014-16 pa tudi do treh pokalnih lovorik zapored. Da bi lahko po osvojitvi tretjega mesta v regiji v sezoni 2010/11 za Partizanom in Unionom Olimpijo ohranili trend in zanimanje okolja, bi morali vlagati precej več denarja, kot so ga bili pripravljeni, kaj šele za evropsko raven, v katero se letos sploh niso vključili. Slejkoprej pa bi se znova okrepile zahteve po novi dvorani, ki bi ustrezala mednarodnim standardom.

V skladu z novo Krkino usmeritvijo zamenjava trenerja Dejana Mihevca dve koli pred koncem lige ABA ni prišla prepozno, saj so tedaj ostali štirje tedni do začetka slovenske lige za prvaka. Logično pa je tudi napredovanje domačega strokovnjaka Simona Petrova, ki je v prejšnji sezoni osvojil državni naslov z mladinsko zasedbo, iz katere so se Klemen Kužnik, Miha Škedelj in Matic Šiška že prebili v člansko moštvo. Leto poprej je bila Krka druga med mladinci za Unionom Olimpijo z Blažem Mesičkom in Vlatkom Čančarjem, leta 2014 pa prav tako prva z Juretom Ritlopom, Domnom Jancem, Imranom Polutakom in Nejcem Zupanom v glavnih vlogah. Mladci si bodo morali zdaj postopoma obuti čevlje za odrasle in prevzeti večje vloge.

Krka z dosedanjimi sedmimi zmagami v 25 kolih še zdaleč ni črna ovca lige ABA. »Rekorderka« je Bosna z eno samo zmago v 22 tekmah sezone 2002/2003. Zaradi Splita, ki je v sezoni 2006/07 dosegel le dve zmagi v 26 nastopih, pa je stopilo v veljavo pravilo, da se mora zadnji na lestvici posloviti za eno leto. Premeteni Dalmatinci so namreč s povsem nekonkurenčno zasedbo pridno nabirali poraze v regionalnem tekmovanju, pred vključitvijo v hrvaško prvenstvo pa so na hitro nakupili nekaj tujcev in se s trimesečnim vložkom znova vrnili v ligo ABA, da bi v njej životarili. Toda po spremembi pravil in zaostritvi bojev na parketu so v sezoni 2012/13 izpadli, čeprav so dosegli osem zmag, največ med vsemi zadnjeuvrščenimi v 16-letni zgodovini regionalne lige.

Zanimivo je tudi, da je od uvedbe izpada moralo v prisilno izobčenje devet različnih moštev, od teh štiri iz Slovenije: kot prvi Slovan, za katerega je takrat igral tudi Simon Petrov, za njim pa po vrsti Vojvodina, Helios, Zadar, Zlatorog, Split, Široki Brijeg, Levski ter lani Tajfun z Mihevcem na klopi in zdajšnjim Novomeščanom Sandijem Čebularjem na parketu. Vrnila sta se le Helios, a le za sezono 2011/12, in Zadar, vsi drugi so obtičali v nižjih sferah. Obratno pot je ubrala Crvena zvezda, za katero je bil pred šestimi leti le Zadar, letos pa odločno maršira tretjemu zaporednemu naslovu in novemu rekordu naproti. Doslej namreč nikomur ni uspelo pričakati končnice le z enim porazom: po dva so doživeli Zvezda (2014/15), Maccabi (2011/12), Partizan (2007/08) in Union Olimpija v krstni sezoni 2001/02.