Eurobasket: tujec porabil na dan 179 evrov, Slovenec 82

Ljubljana – Zaradi prepletenosti finančnih postavk in težko preverljivih podatkov je nemogoče natančno opredeliti finančne učinke lanskega eurobasketa na slovensko okolje. Nikakor pa ni odveč poskusiti in Košarkarska zveza Slovenije je s pomočjo ekonomske fakultete dobila zanimive rezultate. Če vsaj delno držijo, so tudi spodbudni.

Dr. Igor Ivašković se je lotil obsežne analize stroškov in koristi EP na dveh ravneh – z vidika prirediteljice KZS in države. Po zahtevnosti se močno razlikujeta, saj prvi sklop temelji izključno na konkretnih ter skrbno zabeleženih stroških in prihodkih, pri drugem pa je težko izluščiti, kaj vse lahko pripišemo neposrednemu vplivu eurobasketa. Eno so, denimo, številke o prodanih vstopnicah, drugo o obiskovalcih iz tujine, tretje število plačanih prenočitev, saj je lepo število navijačev spadalo med dnevno migracijo iz Hrvaške, Italije in drugih bližnjih držav. Nekateri so med EP stanovali pri prijateljih in sorodnikih, tretji so se znašli po svoje in najeli stanovanje. Prav tako je težko oceniti, kaj bi Slovenci storili s svojim denarjem, če prvenstva ne bi bilo pri nas. Bi ga zapravili v domovini in prispevali v domači promet prav toliko denarja kot med EP, bi se podali v tujino, bi ga prihranili za hude čase?

»Naše ugotovitve temeljijo na treh vrstah podatkov. Prvi so dostopne uradne številke, drugi izvirajo iz anket med obiskovalci tekem, v tretji skupini so ocene, ki temeljijo na izkušnjah prirediteljev prejšnjih velikih tekmovanj,« je poudaril Ivašković in nanizal vrsto informacij za potrditev, da je ocena o 23,7 milijona evrov neto neposrednega učinka za Slovenijo primerna: »Izračunali smo, da je zaradi EP prišlo k nam 31.840 obiskovalcev, v povprečju so bivali v naših krajih 5,7 dneva in na dan porabili 179,61 evra, torej 46 evrov več kot hotelski turist v poletnih mesecih. Skupna korist zaradi potrošnje tujih turistov med EP je bila 24,6 milijona evrov. Domači obiskovalci tekem eurobasketa so za prevoz, namestitev, hrano in pijačo ter vstopnice potrošili 82,32 evra na dan. Ocenjujemo, da bi jih od teh tretjina denar porabila v tujini, če Slovenija ne bi gostila EP, kar pomeni zadržano potrošnjo v višini 6,3 milijona evrov. Pri tem so tuji uradni udeleženci prvenstva pustili pri nas 4,2 milijona evrov, novinarji iz tujine 1,9 milijona, kar pomeni skupaj 37 milijonov evrov. Če odštejemo pristojbino, ki jo je Slovenija plačala FIBA, kotizacijo mestnih občin za KZS, negativne turistične posledice zaradi zasedenosti hotelov med EP in odpora turistov do gneče ter seveda še prihodek od prodaje vstopnic, ki je zaslužek KZS, dobimo številko 23,7 milijona evrov.«

Ivašković ni pozabil dodati, da bi lahko med državne koristi prišteli tudi posodobitev dvoran v vrednosti 9,8 milijona evrov (od tega je bilo 4,2 milijona evropskih sredstev), ki jih pri analizi niso posebej poudarjali, ter priliv, ki ga bo prinesla prihodnost. Anketa je namreč razkrila, da so se tuji obiskovalci, od katerih jih je 20,7 odstotka izkoristilo priložnost za sklepanje poslov, v Sloveniji zelo prijetno počutili in da jih je 90 odstotkov izrazilo namero, da bodo še kdaj prišli. Prav tako ne kaže prezreti pozitivnega učinka televizijskih prenosov tekem in spremljevalnih promocijskih oddaj v 162 državah. Da bi lahko dobili še bolj realno sliko, pa bi absolutne številke iz dni med EP (4. do 22. september) verjetno kazalo postaviti ob bok tistim iz primerljivega obdobja.

Marsikaj, denimo, pove primerjava statističnega urada, da so septembra lani v Sloveniji zabeležili obisk 327.973 turistov oziroma 1,8 odstotka več kot septembra 2012. Toda enako rast so zaznali tudi v celotnem obdobju od januarja do septembra. Prenočitev je bilo septembra lani 877.438 ali 3,2 odstotka več kot v istem mesecu leto prej. Močno se je povečal prihod turistov iz držav, ki so sodelovale na EP in od koder po navadi gostov ni veliko: iz Litve jih je bilo tristo odstotkov več kot septembra 2012, iz Latvije sto odstotkov, iz Makedonije 61, iz Finske 53, iz Izraela 37, iz Francije pa 16 odstotkov več. Hkrati so zaznali upad gostov iz držav, od koder tradicionalno prihaja največ obiskovalcev: iz Italije za štiri odstotke, iz Avstrije za devet, iz Velike Britanije za tri ...

Analiza ekonomske fakultete obsega učinke na državni ravni. Vplivov na posamezne občine, Ljubljano, Celje, Koper in Jesenice, ki so gostile tekmovalne skupine, in druge turistične kraje se niso lotili. »To bi bilo veliko težje. Zagotovo pa je bila potrošnja veliko večja na prizoriščih tekem in v neposredni bližini,« je še pojasnil Igor Ivašković.