Tiskane izdaje
Ljubljana – Dosežki Uniona Olimpije v evropskem pokalu bržkone niso tisto, kar bi si želelo evroligaških spektaklov vajeno občinstvo. Toda kot prvakinja stare celine v maratonskem boju s finančno stisko si zasluži priznanje. Še vedno brca in grize v skladu z zmožnostmi okolja, medtem ko je marsikateri njen vrstnik v komi ali celo na večnem počitku.
Iztržek šestih zmag in štirih porazov v uvodu evropske sezone pomeni malenkostno nazadovanje v primerjavi z lanskimi rezultati (7:3), kar je zaradi različnih tekmecev zanemarljiv statistični poudarek. Nekoliko večjo pozornost si zasluži podatek, da so Ljubljančani lani dobili štiri od šestih dvobojev z moštvi, ki so si prav tako prislužila napredovanje v njeni skupini, letos le dva. Po enkrat so bili kos Bešiktašu in Zenitu, Himki pa je bil dvakrat boljši, kar je lahko koristen pokazatelj možnosti v drugem delu sezone, v katerega se zelo poredko vtihotapijo turisti.
Poleg pete zasedbe iz evroligaške skupine C bodo Union Olimpijo od 6. januarja do 11. januarja nabrušeno pričakali košarkarji Bamberga in Dijona. Nemci, ki jih vodi nekdanji trener Cantuja in Unicsa Kazana ter selektor grške reprezentance Andrea Trinchieri, so v prejšnji sezoni dosegli tri zmage med evroligaško elito in v rednem delu DP zaostali le za Bayernom (v četrtfinalu so jih izločili Artland Dragons), zdaj z izkupičkom 9:3 gledajo v hrbet le berlinski Albi in Bayernu. Svojo kakovost so potrdili tudi v evropskem pokalu, v katerem so iztržili šest zmag v uvodnih osmih kolih in malo popustili, ko so si zagotovili preboj v »top 32«. Po dvakrat so ugnali Telekom Bonn in Paris Levalois, po enkrat Zaragozo in Reggio Emilio, dvakrat jih je prekosil le vodilni v francoski ligi Strasbourg.
Novinca v evropskem pokalu Dijon najdemo na petem mestu iste razpredelnice, torej mesto višje kot ob koncu prejšnje sezone, ko ga je v polfinalu izločil poznejši prvak Limoges s 3:2 v zmagah. Na evropski sceni pa je prav tako zbral šest zmag: dvakrat je prekosil Asvel in Artland Dragons, po enkrat Ostende in Cantu ter dvakrat izgubil z Gran Canario. Poti Ljubljančanov bodo torej precej krajše, gostovali pa bodo v precej manjših krajih kot v prologu sezone. Bamberg ima okoli 72.000 prebivalcev, Dijon dvakrat več. Toda glavno mesto pokrajine Burgundije ni znano le po dobrem vinu, kar sedemkrat je bilo v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja prizorišče dirk formule ena, na katerih so zmagovala takšna imena, kot so Ronnie Peterson, Mario Andretti, Alain Prost, Niki Lauda, Clay Regazzoni in Keke Rosberg.
Olimpija nima tako slovitih zvezdnikov ali tako hitrih igralcev, ima pa zasedbo, ki je opozorila nase. Če bi 18-letni Vasilije Vučetić v sredo natresel VEF Rigi le en koš več, bi se v vlogi prvega strelca moštva zvrstilo devet različnih adutov v desetih evropskih nastopih. Raznovrstnost in »dolžina« moštva sta bili ob epidemiji poškodb pomembna odlika, gledalci pa so z zadovoljstvom sprejeli prodor novega rodu košarkarjev v ospredje. Če so bile lani glavne vloge trdno rezervirane za izkušene, med katere se je občasno vrinil Alen Omić, so si letos pogumno obuli čevlje za odrasle tudi Luka Rupnik, Paolo Marinelli, Gregor Hrovat in Vučetić, mednje pa nekako sodi še nekoliko starejši Blaž Mahkovic kot karierni zamudnik.
Ljubljančani so preobrazbo oplemenitili z bolj dinamično in učinkovito igro. Medtem ko so bili lani po prvih desetih kolih šele na 33. mestu evropskega pokala s povprečjem dosežene 74,3 točke, so zdaj deveti z 80 točkami na tekmo. Na ta račun resda prejemajo več košev (lani 69,8, letos 78,2), toda na koncu so pomembni dosežki in občutki občinstva. Dobre in slabe plati poletnih in izkušenih moštev bomo videli že jutri v slovenskem derbiju lige ABA v Novem mestu. Union Olimpija ima denimo le dva košarkarja, starejša od 24 let (Marka Marinovića in Hrista Nikolova), Krka kar sedem: Hukića, Bookerja, Joksimovića, Mulalića, Lapornika, Armsteada in Wangmeneja.
