Za največ strahu je poskrbel Slokar

Ljubljana – »Svetovni podprvaki bodo idealen tekmec tik pred EP, saj nas bodo opozorili na vse šibke točke,« so pred prvo od dveh pripravljalnih tekem s Srbijo zagotavljali slovenski reprezentanti. Kdo ve, če so se nemudoma zavedali napak, ki so si jih privoščili ob sprejemljivem porazu, toda strokovni štab zagotovo ne bo dovolil, da bi šle kar tako mimo.

Veliko eminentnih košarkarskih imen se je sinoči zbralo ob stožiškem parketu in dalo dvoboju dodatno težo. Najuspešnejši evropski klubski trener Željko Obradović se je pred začetkom prijateljsko objel in poklepetal s starima prijateljema Juretom Zdovcem in Aleksandrom Đorđevićem. Le nekoliko stran pa je sedel legendarni litovski branilec Rimas Kurtinaitis, zdaj trener moskovskega Himkija, da bi spremljal svojo letošnjo pridobitev Zorana Dragića. Tako kot gledalci na zelo lepo zapolnjenih stožiških tribunah sta videla dinamično predstavo, v kateri nastopajoči niso skrivali velike želje, da bi prikazali čim več. In neredko so se ujeli v zanko nadzvočne hitrosti, iz katere niso pravočasno našli izhoda.

Slovensko moštvo je tako že v prvem polčasu izgubilo 11 žog (na koncu 15), nekaj zaradi že znanih težav z organizacijo igre, nekaj zaradi čvrste obrambe gostov. Toda sčasoma se je število napak iz prevelike vneme le zmanjševalo, hkrati pa so se domači košarkarji trudili nadomestiti primanjkljaj pri skoku, ki so ga v prvem polčasu izgubili s 13:17 in slednjič z 22:34. Pa čeprav so že v 11. minuti ostali brez poškodovanega Uroša Slokarja, ki po glavnem premoru ni več sedel niti na klopi. Z reprezentančnim zdravnikom dr. Markom Macuro se je odpravil na slikanje načetega desnega gležnja, ki je potrdilo, da gre za zvin. Izpustiti bo moral sobotno revanšo v Banjaluki, računajo pa, da ga bodo usposobili za EP.

Največ dela je imela slovenska obramba s krilnim centrom Nemanjo Bjelico, ki je dosegel prvih sedem točk za Srbijo in dal prave smernice soigralcem. Ton sta zmagovalcem, ki so v dosedanjih pripravljalnih tekmah morali priznati premoč le Franciji, dajala še hitri branilec Nemanja Nedović in robustni center Miroslav Raduljica, vendar je imel tudi Zdovc svoje adute, ki so znali potegniti, tako po uvodnem zaostanku s 5:12 kot pri rezultatu 28:40 v 18. minuti. V prvem polčasu je strelsko izstopal Klemen Prepelič, v drugem sta prevzela pobudo Alen Omić in Jaka Klobučar, Zoran Dragić in Jure Balažič pa sta dokaj enakomerno razporedila svoj učinek.

V 28. minuti so bili slovenski navijači na nogah, saj so njihovi ljubljenci z vse boljšo obrambo in bolj sproščenim napadom prišli do izenačenja na 47:47. Toda Srbi so še enkrat pokazali zobe in pobegnili za obzorje. Z nizom 19:6 so si priigrali lepo prednost 66:53, ki bi jim morala zadostovati za mirno nadaljevanje, a se je tudi njim poznalo, da še niso v takšni individualni formi in tako taktično uigrani, kot bi želel njihov selektor Đorđević. Slovenci so izkoristili ponujeno v zadnjih šestih minutah in se približali na 69:74, še posebej Omić, ki se je spretno znašel pri sodelovanju s soigralci s »pick'n'rollom« in celo pri nasprotnih napadih. Toda v seštevku je bilo vse skupaj prepozno in premalo, da bi lahko Slovenija resno ogrozila tako močnega tekmeca.

Jure Zdovc je po tekmi dejal: »Poškodba Slokarja, ki je ta čas med našimi najboljšimi igralci, če ne celo najboljši, nas je vrgla iz ritma. Miha Zupan tudi tokrat ni bil pravi, zato smo morali Balažiča veliko mučiti na položaju krilnega centra. Fantom sem dejal, da imamo proti Srbom možnosti le, če ustavimo njihovo hitro igro, a je nismo. Nič od tistega, kar smo se dogovorili, nismo naredili, potem pa smo v nekem trenutku začeli še padati. Bo pa še veliko težje na sobotni tekmi.«

Zoran Dragić je dodal: »Vedno, ko smo ujeli Srbe, smo prejeli trojko, a vseeno smo se z izjemo tretje četrtine dobro držali. Za našo samozavest je koristno, da bomo z njimi odigrali še eno tekmo in poskusili ujeti zmago. Ključno je, da odpravimo naše napake. Je bilo pa malo težje brez Slokarja, ker smo izgubili višino, poleg tega smo dovolili Bjelici, da se je razigral, namesto da bi ga ustavljali z 'malimi' osebnimi napakami.«