Zakaj bi popuščal Armsteadu in gnal Bookerja?

Ljubljana – Aleksandar Džikić je prišel v Slovenijo pred sedmimi leti kot naslednik Memija Bečiroviča pri Unionu Olimpiji. Z njo je osvojil pokalni in državni naslov, s Krko dodal dve zmagoslavji v DP in v soboto še drugo v pokalu Spar. Po vrnitvi Bečiroviča v Ljubljano ju zdaj čaka boj za 5. mesto v ligi ABA in novo slovensko lovoriko.

Za razliko od stožiškega moštva, ki je izgubilo Sasuja Salina, finančno stanje pa mu ne omogoča okrepitev, se je Krka po uspešnem nastopu na finalnem turnirju v Laškem lotila iskanja odprtih možnosti. Včeraj se je vrnil v dvorano Leona Štuklja organizator igre Bojan Krivec, ki je sezono začel pri Mariboru Novi KBM, pred tem pa dve leti branil barve reškega Kvarnerja. Zdaj pa v Novem mestu iščejo še enega visokega košarkarja.

»Potrebujemo ga, da bi lahko po koncu lige ABA zdržali ritem lige Telemach za prvaka z dvema tekmama na teden in končnico DP. Najraje bi imel kombinacijo klasičnega centra in krilnega centra, ki ga tekmeci ne bodo mogli zriniti, kamor bodo želeli. V tej vlogi zdaj dokaj dobro uporabljamo Alexisa Wangmeneja, Chris Booker pa lahko izkorišča dober met z zunanjih položajev. Krilni center Jasmin Hukić je poškodovan in upamo, da bo nared do konca sezone, saj trije meseci niso malo časa,« je pritrdil Krkin trener Aleksandar Džikić, ki ima tako kot njegovi ljubljanski tekmeci velike preglavice. Prvi strelec Krke Malcolm Armstead je že v 2. kolu regionalne lige padel na lani operirano koleno in po nekaj neuspešnih poskusih rehabilitacije brez počitka ga je čakal prilagojen program obremenitev. Težave so imeli tudi Chris Booker, Mirko Mulalić, Tomaž Bolčina, Erjon Kastrati, Imran Polutak in Luka Lapornik. V ligi ABA je moštvo nekako premostilo težave in je s polovičnim izkupičkom na 6. mestu, v DP pa je doživelo kar šest porazov s šestimi različnimi tekmeci.

»Nismo imeli delovne ali ustvarjalne krize, ampak rezultatsko. V DP smo morali prisilno odigrati kar nekaj tekem z minimalno količino energije. Tudi z Zlatorogom, ki nas je ugnal v Novem mestu pred sklepnim turnirjem pokala. Vedel sem, da bo v Laškem marsikaj drugače, tudi v finalu, čeprav na drugi strani igrišča ni bilo Uniona Olimpije. Če koga ne motivirajo takšne tekme, pač ni primeren za pokal. V polfinalu s Tajfunom smo tesno zmagali z Armsteadovo trojko, smo si pa bili povsem sami krivi za zaplet, zato sem bil zelo jezen na naše fante,« je priznal skoraj 44-letni Beograjčan, ki se je poleti 2013 vrnil v Novo mesto, potem ko se je preizkusil pri Lietuvosu rytasu. Zdaj ob klubskem delu opravlja tudi naloge selektorja makedonske reprezentance, ki se bo na letošnjem EP pomerila s Slovenijo. Do snidenja s številnimi nekdanjimi učenci pa bo poskusil postoriti čim več in nadaljevati Krkino uspešno sago.

»Mi in Olimpija že vso sezono igramo v ritmu dveh tekem na teden, kar ni lahko, medtem ko druga slovenska moštva nastopajo le enkrat, kar je ogromna razlika. Zlatorog je imel pred finalnim turnirjem pokala prosto kar deset dni, ko začneš igrati na vsake tri dni, pa se v hipu vse spremeni. Nimaš dovolj časa niti za počitek niti za vadbo. Zato bo za nas ključnega pomena, da bomo usposobili za igro Hukića,« je poudaril Džikić, ki je v zadnjih tednih izpostavil Bookerja velikim naporom. V pokalnem finalu je igral 39 minut, v polfinalu 37, pred tem v ligi ABA 40 minut proti Mega Leksu, 38 proti MZT, 36 proti Igokei in 35 proti Ciboni. Kdaj bo omogočil nekaj počitka tudi 33-letnemu Američanu, ki ga je Džikić v Tivoliju »podedoval« prav od Memija Bečiroviča in ga nato privabil v Novo mesto?

»V naslednjem tednu moramo postoriti še nekaj stvari, nato pa bo imel tudi Chris možnost za počitek. Kot običajno, se bomo podali na priprave v Poreč, da bi bili povsem pripravljeni na izzive DP. Videli smo, česa sta sposobna Tajfun in Zlatorog, trudijo pa se tudi v drugih okoljih, kar je dobro za slovensko klubsko košarko,« je zagotovil novomeški strateg, ki že nekaj tednov redno zavrača ocene, da ima Armstead prevelika pooblastila in da izbira tekme, na katerih bo igral z vso močjo. Kot pravi, so mu v tej sezoni večkrat opravili punkcijo kolena, dvakrat pa si je zvil gleženj: »Le zakaj bi popuščal Armsteadu in gnal Bookerja? Škoda pa je, da ima Malcolm toliko težav. Ko je zdrav, je povsem drugačen košarkar kot takrat, ko ga mučijo poškodbe. Mete iz prodorov in za tri točke, ki jih je v Laškem zgrešil, bi v normalnih razmerah v glavnem zadel. Ni po naključju prvi strelec lige ABA, vedeti pa mora, kdaj ne sme pretiravati.«

Džikić prav tako ne sodi med zagovornike pokalnega tekmovanja, še posebej ne tako napornega, saj po njegovi oceni ne prinaša koristi klubom. Nekoč se je zmagovalec uvrstil v evropski pokal in prepričan je, da se bodo ti dnevi vrnili. Če ne prej, ko bo glavno besedo na mednarodni klubski sceni znova prevzela FIBA; in to kmalu, je prepričan. »Če je namen popularizacija košarke, pa bi moralo na finalnem turnirju sodelovati osem najboljših prvoligašev, tako kot v španskem pokalu,« je pristavil.