Zaradi slabih izkušenj se niso veselili

Ljubljana – Nelagodje se je tako zarezalo med košarkarje Uniona Olimpije, da si niso upali pokazati globljih čustev ob zmagi nad Nanterrom, ki bi jim po vseh pravilih morala prinesti veliko olajšanje. Črv dvoma v lastne sposobnosti jim pač ne dopušča, da ne bi vsaj v podzavesti tuhtali, da bi lahko v soboto znova pokvarili vtis.

Zasuk po zaostanku 16 točk bi lahko resda razumeli kot novo nadaljevanje filma Vrnitev odpisanih, saj so se Ljubljančani specializirali za uspehe v tekmah, v katerih ni nihče računal nanje. Nastopili so namreč brez Zacka Wrighta in Saša Zagorca, Nanterre pa je bil v primerjavi s prvim soočenjem močnejši za Briana Greena in v prvi četrtini deloval, kot da se bo sprehodil skozi Stožice. Toda ob prebujenju gostiteljev je nadaljeval tako slabo, da bi lahko celo pomislili, da večina njegovih košarkarjev sabotira tekmo, a da tega niso zaupali krilu Mykalu Rileyju in reprezentančnemu centru Mouhammadouju Jaitehu, ki sta dosegla 41 od 65 moštvenih točk in prispevala več kot polovico skokov. Branilca Gerald Robinson in Tasmin Mitchell, ki sta v Franciji skupaj zbrala 35 točk, sta denimo tokrat zmogla le eno, obramba gostov pa je pogosto spominjala na Olimpijino v prejšnjih dvobojih. Toda verjetno smo videli le francosko različico stožiških težav: moštvo, ki lahko zmaga v Bilbau, pa nato v domači revanši z istim tekmecem izgubi z 31 točkami razlike in nasploh niha kot jojo v rokah veščega igralca.

Ljubljančanom ni prav veliko lažje pri srcu, odkar so se prepričali, da obstajajo sorodne duše. Prijetna torkova spoznanja zaradi prikazanega v zadnjih 29 minutah, ki so jih s čvrsto obrambo, odličnim skokom ter preprostim, a učinkovitim napadom dobili kar s 63:34, bi morali na hitro vtkati v proces dozorevanja ekipe. Kljub vsemu, kar so prestali (in tudi njihovi navijači), namreč ostajajo v igri za eno od prvih štirih mest v svoji skupini. Toda v zadnjih treh kolih bodo gostili le Bilbao, ob tem pa obiskali Bonn in Oldenburg, kjer bodo morali popraviti vsaj enega od domačih spodrsljajev. Sicer bodo prvič po izgubi mesta v evroligi izpadli po uvodnem delu evropskega pokala in postavili nov negativni mejnik kluba. In ne pozabimo, v ligi ABA imajo pred sobotnim soočenjem z Metalcem le eno zmago prednosti pred zadnjo Sutjesko, minuli tedni pa ne vlivajo večjega zaupanja, da bi lahko zablesteli v slovenskem pokalu in DP.

Če sta za prebolevanje otroških bolezni potrebna čas in potrpljenje, ki ga imata Olimpijino vodstvo in trener Gašper Potočnik v izobilju – po mnenju najbolj nezadovoljnih na tribunah in v domačih naslonjačih celo preveč –, pri drugih dejavnikih ne kaže pretirano oklevati. V Stožicah bi morali skupaj s pokrovitelji čim prej razjasniti, kakšen je status Zacka Wrighta, saj ugibanje, ali bo nakup leta odšel danes ali jutri, postavlja pod vprašaj celotne ambicije kluba in načenja še tisto malo pozitivnega naboja v moštvu. Potočnik ga je v torek zvečer še videl v isti rubriki rekonvalescentov kot Zagorca: »Zack se je v ponedeljek dobro počutil, a ga je sredi treninga vnovič uščipnilo v hrbtu. Na srečo ni tako hudo kot med tekmo v Trentu. Upam, da bo v soboto že igral. Sašo je doslej delal le vaje za rehabilitacijo, toda jutri naj bi že treniral s soigralci. Upam, da ne bo reakcije na obremenitve.«

S prvim dirigentom in kapetanom moštva, s povratnikom po poškodbi Blažem Mahkovicem, z Mitjo Nikolićem v torkovi izvedbi in mladimi fanti, ki bi počasi začeli vračali trenerjevo zaupanje, bi bila Union Olimpija nekaj povsem drugega kot minule tedne. Toda brez kakšnega od kamenčkov v mozaiku se ponujajo tudi druge poti. V glavnem (še bolj) navzdol.

Sinočnja izida v skupini A – Oldenburg : Trento 80:93 (Prepelič 3), Bilbao : Telekom Bonn 95:80; vrstni red: Bilbao in Trento po 5:2, Union Olimpija, Nanterre in Oldenburg po 3:4, Telekom Bonn 2:5.