Tiskane izdaje
Ljubljana – Svojevrstno nagrado za nespametnost je v sredo dobila Union Olimpija, saj si je v podaljšku priigrala izdatnejšo prednost, kot če bi rutinersko pripeljala tekmo s Parisom Levalloisom do konca že v 40 minutah. Le malo pa je verjetno, da bo na koncu prvega dela evropskega pokala po številu zmag izenačena s Francozi, da bi jo lahko unovčila.
Ob »polčasu« uvodne stopnje tekmovanja se je v skupini C oblikovala druščina štirih ekip (Ulm 4:1, Valencia, Olimpija in Asvel po 3:2), ki ima že lepo prednost pred Varesejem in Parisom Levalloisom (po 1:4) v boju za tri vstopnice za drugi krog. Ljubljančanom v 5. kolu ni ustrezal uspeh Asvela nad Valencio, ki je po igralskem kadru realno najmočnejša, zato pa jim v prid govori spored odločilnih nastopov. Od petih tekem bodo sicer le dve odigrali v domači dvorani, toda Stožice bosta obiskala dva od treh najhujših tekmecev za napredovanje – Asvel in Ulm –, ki bi ju lahko s kančkom spretnosti ugnali že v gosteh. Nič manj pomembna ne bo naslednja tekma v Vareseju. Za gostitelje bo pomenila bržkone zadnjo priložnost za vzpon, košarkarji Aleša Pipana pa bi si lahko priigrali pomemben bonus.
Dodaten kanček optimizma zbuja občutek, da je Union Olimpija skupaj s Cedevito in Radničkim najuspešnejša od sedmih zastopnikov lige ABA v evropskem pokalu kljub dosedanji povprečni igri in obilnim rezervam. Paris Levallois je denimo ugnala navzlic 21 izgubljenim žogam in z najskromnejšim izkoristkom metov za dve točki (41 %) v evropski sezoni, ki je še veliko slabši, če upoštevamo le poskuse štirih branilcev (2:15 ali 13 %). V rednem delu tekme so Ljubljančani zmogli le 63 točk, po 45 minutah igre pa so še vedno imeli le tri košarkarje, ki so dosegli več kot sedem točk. Deividas Gailius, Alen Omić in Sasu Salin so zbrali celo 51 točk od 74 ali kar 69 odstotkov moštvenega iztržka. Razveselile so sicer prve evropske točke Jake Brodnika, po akcijah starejših košarkarjev pa na tribunah ni manjkalo zbeganih pogledov. V slogu: je fantom jasno, kakšni so njihovi osebni limiti, ali sodijo med ustvarjalce ali garače? Neredko pa tudi, ali se zavedajo, kateri od soigralcev je vroč in kdo hladen, ali njihovo moštvo vodi ali bi moralo z jurišem loviti zaostanek ...
Med sredinimi ugankami sta izstopala Američana Alex Stepheson in Kodi Augustus. Skupaj sta dosegla le en koš iz igre in prebila na parketu pičlih 16 minut, pa ne zato, ker bi Omić in Dragiša Drobnjak tako blestela, ampak zgolj zaradi svojih slabosti. Stephesonova krivulja se v zadnjih tednih vidno spušča in po daleč najskromnejši predstavi v sezoni lahko upravičeno ugibamo, da je zašel v pričakovano krizo. Celotno prejšnjo sezono je namreč izpustil zaradi hude poškodbe kolena, po prihodu v Slovenijo pa nekaj tekem dobro odigral na svežino. Nekaj podobnega velja za Augustusa, ki je v Urugvaju in na Švedskem igral na precej nižji ravni in se šele privaja na ostrejši vadbeni ritem, »zaspani« značaj pa mu ni v pomoč pri uveljavljanju v vse bolj oblikovani moštveni hierarhiji. Tekem je zato zanj praviloma konec že po zgrešenem metu ali dveh in kakšni izgubljeni žogi, zato se težko brani očitkov, da bi lahko tako naivno igral tudi kakšen domači mladec.
Čeprav je jasno, da bi Unionu Olimpiji prišel prav še kakšen zanesljiv zunanji strelec in da bo Jakovu Vladoviću po sobotni tekmi z Budućnostjo potekla enomesečna pogodba z možnostjo podaljšanja sodelovanja do konca sezone, vse kaže, da moštvo ne bo doživelo sprememb. »Že nekaj let se sredi sezone ponujajo naši nekdanji košarkarji, da bi pomagali Olimpiji. Toda praviloma si pomoč razlagajo tako, da bi bili še vedno plačani vsaj dvakrat bolje kot naš najdražji igralec,« pravi Olimpijin direktor Matevž Zupančič.
