Bled - Kar nenavaden je pogled k baznemu taboru slovenske hokejske reprezentance. Vajeni smo bili odpovedi, težav, nezadovoljstva ob dolgovih iz preteklosti. Novi selektor John Harrington pa se vsaj v teh uvodnih dneh še ni soočil z mučno zgodbo njegovih tujih predhodnikov - Teda Satorja, Františka Vybornega, Karija Savolainena in nazadnje Matsa Waltina. Na razpolago je imel 28 hokejistov, s poškodbo rame med sobotnim večernim treningom je priprave predčasno sklenil Uroš Vidmar, k novim delodajalcem na Finsko je odšel Žiga Svete. Včeraj je Harrington objavil seznam 23 potnikov za Hannover, kjer bo od četrtka do nedelje turnir sklepnega kroga kvalifikacij za OI 2010.
Med udeleženci uvodnega etapnega cilja v sezoni (aprila sledi boj za vrnitev med elito na SP skupine B) tako ne bo med branilci Sveteta in Vidmarja, v napadalnih vrstah se je selektor odločil pustiti doma Roka Pajiča, Jurija Goličiča, Žigo Jegliča in Toma Hafnerja.
Sicer je precej radovednežev ob koncu tedna s tribun blejske dvorane spremljalo priprave naših hokejistov, še posebej so bili pod povečevalnim steklom tisti, ki jih na slovenskih ledenih ploskvah med sezono ni mogoče spremljati - »Francozi« Edo Terglav, Mitja Šivic, Jakob Milovanovič, »Čeh« Rok Pajič, »avstrijski Štajerec« Ivo Jan (resda igra v ligaškem tekmovanju z Jeseničani in Ljubljančani, a pri svojem moštvu je preredko na ledu), v središču pozornosti pa je bil predvsem vratar Robert Kristan. Za njegovo vrnitev s Švedskega so v prejšnjih dneh »dihali« jeseniški privrženci, toda zahteve delodajalcev švedskega kluba Mora za predčasno prekinitev pogodbe so bile za Podmežaklo krepko predrage - nihče tega uradno ni hotel potrditi, toda nastopi odličnega vratarja v avstrijski in nato slovenski končnici naj bi stali vsaj 70.000 evrov ...
»Če bi lahko sam izbiral, bi res najraje do konca sezone branil na Jesenicah. Preprosto se nisem navadil na Moro, tega ne skrivam. Žal mi je tudi neuresničenega odhoda v Rigo. Tam so me čakali tri tedne, pa me švedski delodajalci niso hoteli izpustiti,« nam je na sobotni večer pripovedoval vratar, ki je nazadnje navzoče navduševal v reprezentančnem dresu med lanskim svetovnim prvenstvom v Kanadi: »Po enem ali dveh dneh skupne vadbe je pač še prezgodaj govoriti o realni vrednosti naše sedanje izbrane vrste, a pomembni sta dve spoznanji: na Bled so prišli vsi naši najboljši hokejisti iz domačih in evropskih klubov, povrhu pa smo vsi v nenehnem in zahtevnem tekmovalnem ritmu, zato o pripravljenosti ni dvomov. Vem, na OI vodi le prvo mesto v Hannovru, toda neobremenjenost v družbi favoriziranih Nemcev in Avstrijcev je lahko naša prednost.«
Dejansko je večina igralcev na blejski zbor prišla ustrezno pripravljena. Edo Terglav v peti sezoni pri Briançonu, vodilnemu moštvu francoskega prvenstva, ohranja ugled udarnega asa (»Za naslednjo zimo bi rad spoznal kakšno novo okolje, toda pri klubu so mi že ponudili novo dolgoročno pogodbo. Res se počutim dobro, nisem se pa še odločil, kako in kaj.«), Mitja Šivic je prvi strelec Grenobla, s tremi milijoni evrov na sezono najbogatejšega kluba v Franciji, Ivo Jan je pač posebej motiviran za prihajajoče dni, saj mu v Gradcu trener Bill Gilligan ponuja premalo priložnosti na tekmah. Med potniki za Hannover pa to pot ne bo Roka Pajiča, lani na SP enega najboljših slovenskih hokejistov.
Za marsikoga je presenetljiv izostanek tudi Jurija Goličiča, zelo hvaležnega igralca s sposobnostjo branilca kot tudi srednjega napadalca. Umirjeno in zbrano - kot ponavadi - nam je že pred končnim sitom dejal: »Med temi fanti lahko prav vsak več kot spodobno zastopa reprezentančne barve. Uvrstitev na olimpijske igre pa je res mikaven cilj, v športu je na eni ali dveh tekmah mogoče prav vse.« Nazadnje pred štirimi leti so »risi« prikazali konkurenčen hokej v kvalifikacijah za Torino, pa je v ključnih trenutkih zmanjkalo zbranosti. Je zdaj končno napočil za ekipo s petkratno udeležbo v skupini A (2002, 2003, 2005, 2006, 2008) tudi olimpijski izziv?
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela