Tiskane izdaje
Pet tednov je minilo od konca evropskega prvenstva v košarki, od ocene Božidarja Maljkovića, da 7. mesto ni odličen dosežek, je pa zelo dober, in njegove napovedi, da bo v desetih dneh pripravil poročilo o delu strokovnega štaba in nastopu v Litvi. Tedaj so ga umirili, da si lahko vzame čas do konca oktobra, kar pa očitno še ne bo zadosti.
Tone Krump, predsednik strokovnega sveta KZS, ki mu je vodstvo izbrane vrste naložilo, naj prouči poročilo, je včeraj potrdil, da je to še »v pripravi«, zato bodo na redni seji tega meseca obravnavali le zapise o delu mlajših selekcij. Članska reprezentanca bo prišla na vrsto nekje sredi novembra, izvršni odbor pa bo dobil na mizo mnenje strokovnega sveta pred sejo, predvideno za 12. decembra. Kar še ne bo pomenilo konca postopka, saj bo imelo končno besedo »ožje vodstvo« KZS, ki je Maljkovića tudi izbralo in nastavilo. Torej predsednik zveze in tudi izvršnega odbora Roman Volčič ter generalni sekretar Iztok Rems in direktor reprezentance Matej Avanzo, ki nista člana IO.
Naglica res ni potrebna, saj najboljši slovenski košarkarji prihodnje poletje prvič po letu 2004 ne bodo igrali uradnih tekem. Po izrečenem z vročimi glavami – tudi o tem, kdo naj bi bil boljši slaščičar kot trener ali kdo si je želel v moštvu Aleksandra Vujačiča in kdo ga ni poklical – nekoliko več časa za premislek niti ne bo škodilo. Pretehtali pa bi lahko tudi, ali je takšen postopek izbire selektorja in ugotavljanja njegove kompetentnosti sploh primeren. Podoben je namreč igrama črni Peter in gnilo jajce.
Nesmiselno je namreč, da strokovni svet KZS sploh ne sodeluje pri izboru prvega moža članske reprezentance, temveč le pri trenerjih mladih selekcij. Potisnejo pa ga v ospredje po prvenstvih, ko bi moral ugotoviti, kaj je šlo navzkriž. Pa še tedaj je njegova analiza le simbolnega pomena, tako kot je bila lani. Znano je, da je po SP 2010 ocenil, da je Slovenija celo presegla začrtani cilj, toda Memi Bečirovič se je moral vseeno posloviti. Takšno neupoštevanje mnenja seveda jemlje verodostojnost strokovnemu svetu, zato so lani neredki menili, da bi morali njegovi člani bodisi odstopiti ali vsaj za prihodnje primere zavrniti takšno proceduro. Kdor je samostojno izbral selektorja, naj tudi prevzame celotno odgovornost in naj se ne skriva za »preiskovalnimi komisijami«, ki imajo po slovenskih izkušnjah le en namen – da vse skupaj zvodeni in se ob prelaganju kolektivne krivde tudi pozabi.
Postopek ni idealen, se strinja tudi Krump. Da ima pri zaposlitvi selektorja odločilno besedo ožji menedžerski krog, verjetno niti ni sporno, saj je finančni dejavnik pomembna postavka. Še posebej v primeru Božidarja Maljkovića, prvega, ki je zares plačan na ravni prvega trenerja kakovostne reprezentance. Toda velike gmotne posledice bi imela tudi njegova razrešitev, saj ga s KZS vežeta še dve leti pogodbi.
V teoriji bi se lahko celo zgodilo, da bi strokovni svet predlagal prekinitev sodelovanja, člani izvršnega odbora pa bi pogledali proti ožjemu vodstvu, ki bi priznalo, da si ne more privoščiti odpustiti in izplačati Maljkovića, saj ne bi imelo denarja za novega selektorja. Tudi zato se strokovni svet ne bo opredelil za Maljkovića ali proti njemu, temveč bo le ocenil dosežek na EP in igro reprezentance. Lahko pa bi spregovoril tudi o njeni ključni težavi – odpovedih igralcev. Te se vlečejo že toliko časa, da jih ne moremo pripisati posameznim selektorjem. Skupne imenovalce je treba poiskati drugje. Kdor je samostojno izbral selektorja, naj tudi prevzame celotno odgovornost.
