Navdušenja veliko, a pri naročilih se konča

Z lesenim kolesom na mali MF: Mike Kovač se je skupaj z očetom lotil posebnega izziva.

Objavljeno
09. junij 2014 23.01
Oče in sin Mika in Marjan kolesarja in izdelovalca lesenih koles. V Šujici 2.6.2014
Špela Robnik, šport
Špela Robnik, šport

V Šujici pri Dobrovi stoji mizarska delavnica družine Kovač, tam se je lani rodila inovativna ideja o izdelavi lesenega kolesa. Sedemnajstletni Mike se je v sklopu projekta na Srednji lesarski šoli v Ljubljani s pomočjo očeta Marjana lotil zahtevne izdelave Lesenjače, ki ima zdaj prevoženih že več kot 2000 km.

Kovačevi so vsi po vrsti zagrizeni kolesarji. Mike je član kluba Radenska Rog, za kolesarstvo pa ga je navdušil oče. Ni ga bilo treba dolgo prepričevati, da sta se lotila projekta, ki se je izkazal za vse prej kot enostavnega. Vanj sta vložilo približno 110 ur dela, sta izračunala, oziroma več kot tri mesece. »Trajalo je kar nekaj časa. Treba se je bilo marsikaj naučiti, poskusiti, tudi zlomiti kakšen kos,« je priznal oče, Mike pa dodal, da so ga najprej izrisali v posebnem računalniškem programu, preden so se lotili izdelave lesenih delov. »Popravkov ni bilo veliko. Sprva je bil cilj narediti popolnoma leseno kolo, tudi z leseno verigo in zobnikom, a to bi bilo le razstavno kolo. Odločili smo se, da izdelamo primerek, ki bo vozen in funkcionalen,« je povedal Marjan, sin pa dodal, da so za izdelavo porabili 25 kvadratnih metrov križno lepljenega furnirja, ki predstavlja 90 odstotkov kolesa. »Tudi sedež in obroči so narejenih iz lesa, večinoma iz oreha, dva lista furnirja sta javorjeva,« je povedal 17-letnik.

Njegovi Lesenjači, ki je težka približno 13 kg in vredna približno 2500 evrov, je sledila nadgradnja. Nekoliko prilagojeno leseno kolo z več aluminijastih delov (nosilci za krmilo in za menjalnik, sedež, vilice obroča ...) je najprej dobila mama, ob našem obisku pa so prvič preizkusili lepotca, na katerem je Marjan prevozil mali MF. Predstavljamo si, da sta tedaj že imela več znanja in izkušenj, izdelava pa je bila zato manj težavna. »Pravzaprav smo imeli manj težav pri prvem kolesu. Ko že malo bolj poznaš eno stvar, se začnejo odpirati številne nove možnosti,« sta povedala. Še posebej sta ponosna tudi na primerek, ki so ga na novinarski konferenci pred MF podarili predsedniku uprave BTC Jožetu Mermalu. Kolo, ki ga krasi temnejši hrastov les, je slednji na ogled postavil v Kristalni palači.

Radovednih oči je veliko, prav tako pohval in navdušenja, a pri naročilih se konča, pravijo Kovačevi. V izdelavi kolesa vidijo tržno nišo, a se zavedajo, da gre za petičen projekt. »Namen je, da izdelamo kolo, s katerim bi se bilo mogoče odpeljati v mesto na kavo. Takšno, ki bi bilo bolj za rekreativno uporabo in bi imelo obenem spominsko vrednost, morda bi bilo primerno tudi kot darilo v poslovnem svetu,« sta še povedala snovalca. Leseno kolo je družina že pokazala tudi kolesarskim navdušencev v tujini, lani na rekreativnem SP v Trentu, z njim so si lani ogledali nekaj etap Toura. »Vsem se zdi odlična ideja in lep izdelek, a od vseh fotografij, ki so jih naredili z njimi, mi nimamo veliko,« sta oče in sin še povedala o navdušenju, ki je bilo zlasti veliko med Nizozemci, Danci, Avstralci. »Veliko ljudi se s tem že ukvarja, obstajajo tudi kolesa iz bambusa. Za zdaj smo sestavili le štiri kolesa, a se ukvarjamo s promocijo. V pripravi je tudi video za predstavitev na 'kickstarterju'. Ideja je, da v njem nastopa Mike kot Ostržek,« je Marjan še razkril nekaj načrtov, da leseno kolo z maratona Franja ponesejo v svet.