Tiskane izdaje
Petkov kronometer v okviru Maratona Franje BTC City je prinesel v Slovenijo novo poglavje v dojemanju kolesarstva, tudi med rekreativci. Kronometer, kraljevska disciplina, je za vsakega prepričanega kolesarja zelo željena in težko pričakovana skušnja - dokler ga v resnici ne poskusi.
Prvega ne pozabiš nikoli, pravijo in to bi zlahka veljalo tudi pri vožnji na čas; in tisti, ki misli, da mu bo že prvi kronometer uspel tako, da bo vso razdaljo prevozil z veliko in enakomerno hitrostjo, je malček naiven...
Martin Hvastija je dejal, da je kronometer treba vaditi in to kar nekajkrat, da ti sploh malo postane jasno, za kaj gre.
Ker se bo veliko število ljubiteljskih kolesarjev v Ljubljani, med BTC in Dolskim (in nazaj), prvič srečala s tekmovalno vožnjo na čas, je najpomembnejše vedeti, česa pri kronometru ne smemo storiti. O tem, kar moramo, smo že govorili in pisali, tokrat pa naštevamo deset najpogostejših napak, ki jih ponavadi zagrešijo novinci.
1. Prehiter začetek. Najpogostejša napaka, zaradi katere lahko na koncu izgubimo ogromno časa. Prve minute so najtežje, težko jih je zdržati. Začeti je treba zmerno in potem povečevati hitrost. Če se boste preveč zagnali, vse do konca ne boste prišli k sebi.
2. Premalo ogrevanja in prenežno ogrevanje. Samo vrtenje pedal za ogrevanje ni dovolj. Treba se je močno ogreti, nekajkrat priti v visoke obrate, da se telo pripravi na šok takoj po startu. Pravilo je, da krajši ko je kronometer, daljše naj bo ogrebanje - in narobe.
3. Spreminjanje položaja telesa na kolesu tik opred tekmo. Sliši se logično, a ne boste verjeli, koliko tekmovalcev brklja po kolesu tik pred štartom. Vadite in vozite z isto nastavitvijo! Zadnji popravki naj bodo opravljeni nekaj treningov pred tekmo.
4. Preveliko ali penizko število obratov. Tekmujte s takimi obrati kot vadite. Med tekmo ne eksperimentirajte, ne poskušajte ničesar, česar niste preverili na treningu.
5. Konec ogrevanje prekmalu pred startom. Ogrevanje končajte 10 minut pred nastopom, največ toliko časa naj bo vmes. Vse za tekmo pripravite prej, po ogrevanju se samo zapeljite na start.
6. Porušen načrt vožnje. Če se vam bo med vožnjo pokazalo, da se vozite na vmesnih časih daleč slabše, kot bi si želeli ali ste zmožni, vas utegne to tako pretresti, da bo z vašo vožnjo konec. Če niste dovolj močni v glavi, si ne postavljate časov na vmesnih merjenjih.
7. Ne bodite suženj številk. Merilci moči, srčnega utripa in vsega, kar kaže kolesarski števec, vse to je dobrodošlo pri spremljanju podatkov o vaši vožnjio. Vendar ne dopustite, da vam številke popolnoma zavladajo. Naučite se ubogati svoje telo: če se boste na dan dirke počutili drugače, kot sicer, in se slepo držali vrednosti na števcih, vas to utegne uničiti. Poslušajte predvsem svoje telo. Po občutku najdite območje, v katerem ste še sposobni peljati kronometer.
8. Premalo treninga na meji zakislitve mišic. To je za kronometer zelo pomembno. To velja za vse običajne kronometre, razen za zelo kratke (manj kot pet kilometrov) in zelo dolge (več kot 100 kilometrov).
10. Prehiter začetek. Ja, to je tako pomembno, da bomo zapisali še enkrat. Verjemite, da z razlogom.
Na start pa pojdite le, če ste zdravi in ste pripravljeni na hude napore. Obisk zdravnika v zadnjem mesecu pred tekmo je obvezen!
