Jernej Suhadolnik
Ljubljana - V nekaj letih Evropska nogometna zveza (UEFA) tudi v praksi uveljavila konzervativna Pravila finančnega ferpleja (»The Financial Fair Play Rules«). S tem dejanjem naj bi največ – s športno-tekmovalnega zornega kota – pridobili nemški klubi, saj omenjena pravila v dobršni meri le posnemajo uspešni licenčni model Nemškega združenja klubov (DFL).
Nogometna liga prvakov je resda najodmevnejše klubsko tekmovanje v Evropi, toda že bežen kronološki pregled prvakov zadnjega desetletja razkrije trhle temelje mogočnih klubov z navidez neusahljivimi viri financiranja. Trenuten položaj je naslednji: najbolj zadolžen je evropski prvak iz leta 2008 Manchester United (716 milijonov evrov kumulativnega dolga), podobno je z drugimi zmagovalci v novem tisočletju: Real Madrid (prvak leta 2002, 511 milijonov € dolga), Milan (2003 in 2007, 320 milijonov €), Liverpool (2005, 270 milijonov €), Barcelona (2006 in 2009, 438 milijonov €) …
Razlike med »kakovostjo« obveznosti do virov sredstev med klubi so resda očitne, ob koncu sezone pa gre vendarle za dolg, ne glede na način njegovega servisiranja, ki variira od kluba do kluba.
Brez težav je mogoče opaziti vzorec, po katerem so bili najuspešnejši največji zapravljivci, ki pa vse težje odplačujejo astronomske dolgove. UEFA je nedavno predstavila rezultate študije, ki potrjujejo javno skrivnost: v analizo je bilo vključenih 650 klubov s stare celine, 50 odstotkov med njimi jih vsako leto ugotovi čisto izgubo iz poslovanja.
Tem črnim številkam je treba dodati še »minus« iz financiranja itn. Približno 20 % proučevanih klubov odšteje za plače igralcev vsaj 120 % celotnih letnih prihodkov (!), večina med 650 udeleženci analize pa za svoje igralce nameni vsaj 70 % prihodkov …
Zdi se, da nad evropskim klubskim nogometom visi Damoklejev meč v obliki »tempirane bombe«, ki jo lahko raznese v trenutku, ko bo zašel v nelikvidnost prvi od globoko zadolženih velikanov.
Možna izključitev iz LP
»Zadeve bodo vsak čas postale bolj jasne, pregledne in predvsem poštene do tekmecev, navijačev, medijev in tudi nogometašev. 'Kolač' bo moral postati 'manjši', saj je dandanes umetno napihnjen, deliti bo treba manjše 'kose'. Posledica finančnega ferpleja, ki ga želi uveljaviti UEFA, bo selitev večjega števila odličnih nogometašev v nemško prvenstvo, kjer je finančna disciplina že zdaj sveta stvar,« je prepričan Wolfgang Holzhäuser, predsednik ta čas vodilnega kluba v bundesligi Bayerja iz Leverkusna.
UEFA in njen predsednik Michel Platini želita na vsak način vzpostaviti sistemsko ureditev evropskega klubskega nogometa od elitne lige prvakov do najnižjega tekmovanja na hierarhični lestvici, nacionalnih prvenstev v državah z najnižjimi klubskimi koeficienti.
»Trenutni položaj financ v številnih klubih je nevzdržen in hkrati nepošten do tekmecev, ki ravnajo vestno,« trdi Platini. UEFA je med svoje članice in tamkajšnje klube razdelila delovno gradivo, da bi skupaj dosegli čimvečji konsenz in vzpostavili karseda učinkovit nadzorni mehanizem, ki bi onemogočil nebrzdano poslovanje klubov. Obveznosti do virov sredstev bodo morale biti minimalne in jih bo dovoljeno servisirati le iz tekočega poslovanja – najem kredita za plače igralcev bo prepovedan –, klubi bodo morali izkazovati uravnotežene bilance. »Grešnike« bo doletela kazen, najhujša oblika sankcij predvideva celo prepoved nastopa v evropskih pokalih.
»Bundesliga je nekakšen pionir vzornega poslovanja klubov. Prihajajoča regulativa UEFA tako rekoč posnema dogajanje na nemških tleh, zato pri nas ne bo sprememb, le naš položaj v Evropi se bo nedvomno okrepil,« je prepričan prvi finančnik DFL Christian Müller, ki je tezo podkrepil tudi s številkami. Klubi v 1. in 2. bundesligi kumulativno dolgujejo 700 milijonov €, vsoto, ki jo je mogoče brez težav nadzorovati, le 20 klubov v španski primeri division pa skupaj dolguje 5 milijard evrov! »Finančna vzdržnost je za nas pomembnejša od ad hoc športnih uspehov,« je še pribil Müller.
Zganili so se tudi Angleži
UEFA pa se kljub odmevnim napovedim in pričakovanim ostrim ukrepom za neposlušne klube zaveda, da čez noč ni mogoče pričakovati rezultatov nove strategije in Pravil finančnega ferpleja. Platini in njegovi sodelavci se subtilne tematike lotevajo izjemno previdno, saj na noben način ne želijo obuditi ideje o poklicni evropski nogometni ligi po vzoru severnoameriških lig – pobudnike iz skupine najmočnejših klubov G-14 je pred leti utišal z večjim delom sponzorske pogače –, v spominu imajo tudi nekdanji razcep evropske klubske košarke na ULEB in FIBA. Tudi zaradi tega je UEFA že prestavila implementacijo Pravil iz prvotno začrtane sezone 2012/13 na sezono pozneje …
Mimogrede: zganili so se tudi Angleži, ki jim grozi bankrot vse večjega števila klubov. S 1. marcem bodo zagnali »sistem za zgodnje odkrivanje finančnih nepravilnosti« v klubskih bilancah; po novem bodo morali vsi klubi v 1. in 2. ligi sproti poročati o sposobnosti plačevanja igralskih plač, in ne le tisti, ki zaprosijo za evropsko licenco.