Tiskane izdaje
Ljubljana – Zgolj šestkrat je v tej sezoni izgubil Atletico Madrid in vedno le z zadetkom razlike. Tako je bilo tudi proti Barceloni, ki je imela pred časom tudi dva nogometaša več na igrišču. Toda obramba Atletica je skoraj neprebojna tudi po zaslugi slovenskega vratarja Jana Oblaka.
Najbolj jedrnato, a dovolj zgovorno je moštvo Atletica ocenil legendarni Nizozemec Johan Cruyff. V svoji tedenski kolumni za nizozemski časnik De Telegraaf je zapisal: »Atletico ni najboljši tekmec, ampak najtežji.« V mislih je imel dejstvo, ki so ga ugotovili že mnogi v zadnjih letih – če želiš ugnati Atletico, moraš pokazati svojo najboljšo partijo, predvsem pa porabiti vse atome moči. »Atletico igra natanko tako, kot želijo njegovi navijači. To ni ekipa, ki bi igrala lep in tehnični nogomet kot Barcelona ali Real Madrid, ampak gre za izredno borbeno zasedbo,« je še zapisal Cruyff. Prav zato Atletica nihče nikoli ne nadigra in prav zato ob skoraj vsakem porazu njegovi nogometaši odidejo z igrišča z visoko dvignjeno glavo. Ker vedo, da so dali vse od sebe.
Cruyff je prepričan, da PSV v osmini finala lige prvakov proti Atleticu nima pretiranih možnosti. »Moštvo Atletica se brani in napada z vsemi enajstimi nogometaši. Moštvo iz Madrida je ves čas osredotočeno na dogajanje in kaznuje vsako napako, zato ga je skoraj nemogoče presenetiti. PSV mora odigrati brezhibno partijo, če hoče napredovati,« je ocenil Cruyff, ki Atletico dobro pozna, saj že več desetletij živi v Španiji, kjer je blestel kot nogometaš in trener Barcelone.
PSV bo imel težave tudi zato, ker Atletico nikogar ne podcenjuje. Moštvo argentinskega trenerja Diega Simeoneja igra enako zavzeto proti tretjeligašu v španskem pokalu kot proti največjemu rivalu Realu. Medtem ko pri Simeoneju kot pribit drži klišejski izrek »dati vse od sebe«, enako velja tudi za trditev, da pri Atleticu vedno razmišljajo le o vsaki naslednji tekmi in jo odigrajo, kot da gre za finale. »Tekma za tekmo – to je v skladu z načinom življenja običajnega delavca,« pravi Diego Simeone o moštvu Atletica, ki ima navijaško bazo v delavskem sloju Madrida. »Moja ekipa je preslikava naših navijačev. To so ljudje, ki se bojujejo iz dneva v dan. Za marsikoga smo celo edini navdih v težkem življenju. Z nami bo konec tisti trenutek, ko se bomo nehali bojevati.«
Ideologijo Atletica pooseblja tudi Jan Oblak. Po prestopu iz Benfice je najprej obsedel na klopi, nad čemer ni vihal nosu, ampak trdo treniral in čakal na priložnost. Lani jo je dočakal ravno v tej fazi tekmovanja, ko je na povratni tekmi osmine finala vskočil namesto poškodovanega Miguela Angela Moye. Kasneje se je tako izkazal, da ni postal zgolj vratar št. 1 pri Atleticu, temveč celo eden najboljših na svetu. V tej sezoni je v španskem prvenstvu prejel le enajst golov, na 16 od 25 tekem je mrežo ohranil nedotaknjeno. Če zraven prištejemo še preizkušnje v ostalih tekmovanjih, je slovenski vratar skupno prejel le 14 zadetkov na 31 tekmah in nepremagan ostal na kar 20 partijah. To so podatki, kot jih ima v Evropi samo še Manuel Neuer pri Bayernu.
