Atletico se je obrisal pod nosom

Bojazni, da bi madridska nogometna velikana odslej kradla drug drugemu, naj vendarle ne bi bilo. 

Objavljeno
16. julij 2017 02.22
Gorazd Nejedly
Gorazd Nejedly
»Pa sem mislil, da je igranje v najmočnejši nogometni ligi zahtevnejše,« je po komaj drugi tekmi v prvi španski ligi hudomušno pripomnil Theo Hernandez. Izbral si je pravi trenutek, na stadionu Camp Nou je v dresu Alavesa premagal Barcelono. Morda si je tudi zaradi tega zaslužil pozornost Reala Madrida.

Pred dnevi je bil komaj 19-letni nogometaš nagrajen za imenitno sezono v posojenem klubu: prestopil je k španskemu in evropskemu prvaku ter morda sprožil vsaj malo bitko, če že ne vojne hujših razmer. Real je stopil na spolzka tla, enega od največjih odkritij minule sezone je izmaknil mestnemu tekmecu Atleticu, ki je Thea vzgajal od desetega leta starosti, ko ga je pripeljal iz Marseilla. Še eno podrobnost velja odkriti. V finalu španskega pokala je zabil spektakularen izenačujoči gol (1:1) proti Barceloni. Pomagal ni veliko, a je še bolj opozoril nase kraljevski klub, ki je v prestopnem roku še okrepil mlajši del zvezdniške zasedbe in nakazal, da bi njegova premoč v Španiji lahko imela daljši rok trajanja.

Po prestopu Argentinca Santiaga Solarija iz Atletica v Real leta 2000 med obema madridskima velikanoma ni bilo selitev vidnejših igralcev iz enega tabora v drugega. Niti 185 centimetrov visoki levi bočni branilec ni spadal med prvokategornike, a je veljal za enega od bodočih nosilcev igre. Še več, Theov oče Jean-François, srednji branilec, je bil pred sedemnajstimi leti član Atletica, leto dni starejšega brata Lucasa pa je trener Diego Simeone v minuli sezoni že uvajal v štoperski vlogi. Skupaj je igral kar 26 tekem v vseh tekmovanjih.

Bojazni, da bi madridska kluba po tem manevru »belih« odslej kradla drug drugemu, naj vendarle ne bi bilo. Velik del krivde, da so rdeče-beli izgubili velikega talenta, nosijo kar sami, saj so odlašali z novo pogodbo oziroma so mu jo ponudili prepozno – ko se je igralec že dogovoril z Realom. Theu ni dišal obstanek tudi zaradi tega, ker ga je Atletico posojal, na levi strani pa ni imel možnosti, da bi izrinili Brazilca Filipeja Luisa, po statistiki najboljšega driblerja med branilci v španski ligi. Theo je bil drugi takoj za njim.

Atletico se je za zdaj vzdržal in razmeroma mirno sprejel »sovražni prevzem«, za katerega pa je bil tudi denarno nagrajen. Real je plačal 24 milijonov evrov. Atletico je bil tako rekoč brez moči, saj je Real kot za gesto dobre volje plačal še 2,5 milijona evrov več, česar mu ni bilo treba po pogodbi med Atleticom in Theom.

Datum, ko je prvič igral v španski ligi, je Theo ovekovečil s tetovažo – 28816. »Ta dan si bom zapomnil za vse življenje,« je dejal. Debitiral je proti Gijonu, naslednji teden je že zmagal v Barceloni. Priložnost mu je dal trener Mauricio Pellegrino, dolgoletni član Valencie in tudi soigralec Zlatka Zahovića v njegovi edini sezoni pri španskemu klubu – 2000/2001. Vso sezono je bil Pellegrini zelo zaščitniški do varovanca, ki ga v Španiji primerjajo z Valižanom Garethom Balom, čeprav je branilec, Bale pa napadalec. Theo je najbolj prepoznaven po dolgih nogah in dolgem šprintu. Pri Realu bo Theo rezervist Marcelu, s katerim ga povezujejo (pre)pogosti izleti v napadalne akcije. A pri »belih« je dobil zagotovilo, da bo naslednik slovitega Brazilca, medtem ko pri Atleticu pri trenerju Diegu Simeoneju ni imel zagotovila niti za to, da bo v prvem moštvu.

Rek, da je mladost norost, se tako na igrišču kot zunaj njega drži tudi Thea. Njegov vroč značaj mu je v minuli sezoni prinesel kar 14 rumenih kartonov in dva rdeča. Pred mesecem dni so ga obtožili spolnega napada, a je bil izpuščen brez obtožnice. Največ zgražanja pa je sprožil v domovini, saj je namesto Francije, za katero je igral v vseh mlajših selekcijah, za svojo člansko reprezentanco izbral Španijo. Še preden je končal status reprezentanta do 21 let, po katerem se igralci, ki so razpeti med dvema državama, lahko odločijo, za katero državo bodo igrali.