Barça še ni igrala proti moštvu, kot je Juventus

Bivši trener Juventusa Marcello Lippi o velikem trojčku Barcelone: Neymar in Suarez sta se podredila Messiju.

Objavljeno
03. junij 2015 09.10
reu/SOCCER-SAFRICA/
G. N., šport
G. N., šport
Ljubljana - Marcello Lippi je v letih od 1996 do 1998 z Juventusom trikrat igral v finalu lige prvakov. Zmagovalno se je izšel le prvi, ki je hkrati tudi zadnji uspešen za torinsko Staro damo. Pred sobotnim dvobojem Juventusa in Barcelone v Berlinu, kjer je leta 2006 v vlogi selektorja Italijo zavihtel na svetovni vrh, je 67-letni Lippi za Gazzetto Dello Sport razgrnil razmišljanja o finalu.

Nekoč ste dejali, da zaupate v Massimiliana Allegrija. Preroško, ni kaj.

Prav tako sem dejal, da ima ta Juventus podobno razvojno pot, kot jo je imel moj. Najprej je najboljši v Italiji, potem v Evropi, morda bo nekoč na svetu. Na vrh lahko prideš samo na en način: s tremi, štirimi velikim uspehi v mednarodnih tekmah. Kot na primer proti Borussii in Realu.

Je bilo to odkritje velikega moštva?

V Dortmundu je Juventus prevzel pobudo na igrišču zavedajoč se svoje moči. Proti Realu je na domačem igrišču dosegel več kot en gol, v Madridu je malo trpel, toda kdo tam ne, in lahko bi celo zmagal. Po treh domačih ligaških zmagoslavjih je Allegri za Juventus resnično pomenil veliko okrepitev. Odpihnil je vse dvome o svojih sposobnostih in je taktično dvignil Juventusovo raven. Zdaj Juventus lahko igra z dvema različnim sistemoma brez najmanjših težav. Njegova premoč v Italiji je kar neprijetna.

Bi bil Allegri lahko boljši kot vi?

Morda, nisem zavisten. To so moji občutki, ki sem jih že vse izkusil.

Ampak Juventus mora v soboto premagati Barcelono in Lionela Messija, da bi bil najboljši.

Luis Enrique je sijajno prenovil Barcelono in jo oživil s tremi fenomeni. Suarez in Neymar sta spoznala, da je Messi vodja in se mu podredila. On se jima je oddolžil s številnimi asistencami, česar prej ni delal.

V čem je Enriquejeva Barcelona drugačna od Guardiolove?

Kar je imela Pepova Barcelona, je bila velika superiornost, zaznamovana s 75-odstotno posestjo žoge, kar je bilo dolgočasno. Zdaj je Enrique namesto igre v širino uveljavil igro v globino. Če nasprotnik izgubi žogo, v treh sekundah izpeljejo napad s strelom. Toda ni še igral proti tekmecu, kot je Juve.

Kaj to pomeni?

Real in Bayern sta močna, vendar nimata tako čvrste obrambe in pri tem ne mislim postavitve. Nihče se ne zaščiti tako dobro in ima toliko odličnosti v zvezni vrsti ter napadu. Ne verjamem, da bodo Messi, Neymar in Suarez na tako lahkoten način prihajali v priložnosti. V obrambi se Juventus odlično sporazumeva.

Bi si ob naslovu prvaka zlato žogo lahko priigral Carlos Tevez?

Ali pa Gianluigi Buffon. Po naslovu svetovnega prvaka se je z Juventusom preselil v drugo ligo in bil nato v glavni vlogi pri obnovi moštva z vsemi svojimi izkušnjami in veliko karizmo. Messi in Cristiano Ronaldo sta resnično fenomena, ampak prav tako si zasluži nagrado Buffon. Kot bi si jo Paolo Maldini.

Kaj ste dejali igralcem pred velikim finalom v Berlinu?

Nič posebnega, še posebej, ker je šlo za svetovno prvenstvo. Ni razlogov, da bi uporabil tako navdihujoč govor, kot ga je Al Pacino v filmu Za vsako ceno (Any Given Sunda). Veste kaj, noč pred tekmo so nekateri »azzurri« v hotelu Kempinski prižgali cigareto. Kaj naj jim povem?