Blatterjev odstop le prvi korak do nujnih reform

Evropski nogometni voditelji odobravajo Švicarjevo potezo. Naslednik težko znan pred koncem leta. Princ Ali v ponovni boj.

Objavljeno
03. junij 2015 00.47
SOCCER-FIFA/BLATTER
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport
Zürich – »Ne čutim dovolj močne podpore nogometne družine, zato odhajam. FIFA želim najboljše, zato sem odstopil, pri izbiranju novega predsednika pa ne smemo oklevati.« Sepp Blatter je naposled resda klonil pod pritiskom (predvsem) zahodnih medijev, nogometnih funkcionarjev in najvišjih državnikov, a to ne bo dovolj.

Da ima nogomet večjo težo, kot želijo priznati v najvišjih in najvplivnejših krogih številnih držav, tudi Slovenije, se je potrdilo tudi včeraj. Spletne izdaje večine svetovnih medijev so krasile različne fotografije predsednika Svetovne nogometne zveze Seppa Blatterja in njegova odstopna izjava. Pritisk, ki so ga v dneh po aretacijah sedmih Fifinih funkcionarjev v Zürichu – na zahtevo ameriške zvezne policije FBI – vršili na Blatterja najvišji politiki v EU, je bil kljub vsemu presenetljiv, očitno pa je obrodil sadove. Četudi je švicarsko tožilstvo včeraj ponovilo, da Blatterja ni med osumljenci v novi preiskavi, je slednji odstopil. Gre za preiskavo o domnevnem podkupovanju pri izbiranju svetovnih prvenstev leta 2018, ki ga je dobila Rusija, in leta 2022, ki so ga Fifini delegati presenetljivo zaupali Katarju. Prvič je bila poražena Anglija, drugič ZDA.

To je nova prelomnica v aktualni zgodbi, ki bi lahko postavila pod vprašaj celo prizorišči obeh prvenstev, če bi se seveda izkazalo, da je bila pri glasovanju posredi korupcija. Slednjo bi bilo v trenutni institucionalni ureditvi krovne nogometne hiše resda težko izkoreniniti. Da so potrebne temeljite strukturne reforme, je – ironično – večkrat predlagal že Blatter, to je ponovil tudi v včerajšnjem prvem poslovilnem govoru.

»Zdaj sedi v izvršnem odboru FIFA osem podpredsednikov in 15 dodatnih članov. To število je treba zmanjšati in spremeniti način volitev teh organov. Regionalne zveze in konfederacije imajo preveč moči, s centralizirano ureditvijo bi dosegli večjo preglednost,« je zatrdil Blatter, ki je resda odstopil šele po tem, ko je na svetovnem spletu zaokrožila informacija, da je pod drobnogledom ameriških preiskovalcev tudi transakcija 10 milijonov USD iz Južne Afrike prek FIFA do Karibov, za katero naj bi vedel tudi generalni sekretar FIFA Jerome Valcke. Ta namreč velja za Blatterjevo desno roko. FIFA je vpletenost v to transakcijo sprva pripisala Juliu Grondoni, lani preminulemu Argentincu, ki je bil povezan z Blatterjem, a je bilo iz dokumenta, ki je zaokrožil po spletu, razvidno, da je bilo pismo marca 2008 naslovljeno na Valckeja.

Da bo imel Blatterjev naslednik močno oteženo nalogo pri čiščenju krovne nogometne hiše, so prepričani tudi najostrejši kritiki Švicarja. »Celotna FIFA kliče po rekonstrukciji in reformah,« je napovedal prvi mož angleške nogometne zveze Greg Dyke. Franz Beckenbauer je prepričan, da je Blatter sprejel modro odločitev za dobro nogometa: »Nikdar ne bi mogel ovreči sokrivde za nastalo nezaupanje navijačev in širše družine. Toda Fifina težava ni bil le Blatter, pač pa sistem.« Razumljivo, FIFA se je po letu 1998, ko je prestol zasedel Švicar, vzpenjala po krivulji eksponentne funkcije, prihodke od posameznih svetovnih prvenstev je povečala za enajstkrat; če je FIFA na SP 1998 v Franciji ustvarila 365 mio $ prihodkov, jih je z lanskim mundialom v Braziliji 4 milijarde $. To je seveda dobro, kot je tudi pohvalno, da je začel Blatter deliti prihodke med vseh 209 članic FIFA (lani je razdelil 1,1 milijarde $). Toda posledično je imel čedalje večji vpliv na najmanjše (najrevnejše) zveze, ki imajo na volitvah enako težo kot največje po načelu ena zveza en glas. Ni čudno torej, da je leta 1998 premagal Lenarta Johanssona z izidom 111:80, leta 2002 je zmagal že s 139:56, v letih 2006 in 2010 pa protikandidati sploh niso imeli volje za tekmo ... Podobno je bilo letos, ko so drug za drugim odpadali Michael van Praag, Luis Figo in nazadnje jordanski princ Ali Husein. Slednji je napovedal vnovično kandidaturo, toda bržčas ne bo ostalo le pri njem. Nastale so se »nove razmere«: prvi mož UEFA Michele Platini, ki ga podpira celinski del Evrope na čelu z Nemčijo, je predlani opustil misel na kandidaturo za vrh FIFA le zaradi Blatterja. Če bi Švicar oznanil odhod v pokoj že tedaj, bi morda kandidiral tudi Platini, ki je včeraj pozdravil »težko in pogumno odločitev Blatterja«.

Do novih volitev je resda še daleč, najprej bo na potezi izvršni odbor FIFA. Volilni kongres mora biti po pravilih razpisan vsaj štiri mesece pred volitvami. Nov volilni kongres naj ne bi bil pred letošnjim novembrom, naslednji redni kongres FIFA pa bo šele maja 2016 v Mexico Cityju.