Bo Raketa odletela na Otok?

Hrvaški reprezentant in kapetan Seville Ivan Rakitić dvoboja z vijoličnimi bržčas ne bo dočakal.

Objavljeno
29. december 2013 10.17
Gorazd Nejedly, šport
Gorazd Nejedly, šport
Mesut Özil je moral pred leti sklonjene glave prepustiti izvedbo prostega strela drugemu mlademu igralcu Schalkeja. Ta fant je bil Ivan Rakitić, hrvaški reprezentant, ki naj bi 20. februarja v Ljudskem vrtu vodil Sevillo v prvi tekmi šestnajstine finala evropske lige. A nekaj dni pred uradnim vstopom v januarski prestopni rok se zdi, da je Rakitić od Maribora zelo, zelo daleč.

Ivanu in Mesutu se karieri v zadnjih letih križata. Özil je zaradi Rakitića raje odšel k Werderju in zadel v polno. Razvil se je v enega najboljših zveznih igralcev na svetu, prestopil k Realu, letos poleti pa odšel v Anglijo. Rakitićev igralski razvoj, ki je šel preko Schalkeja v Španijo, ni bil tako spektakularen in bliskovit (še zlasti pa ne v skladu z vzdevkom Raketa), a je v tem letu doživel enega od vrhuncev. Po poletni razprodaji (za skoraj 100 milijonov evrov) vidnejših igralcev Seville je Rakitiću pripadla čast, da je postal kapetan andaluzijskega moštva. In hkrati največji zvezdnik kluba, ki je zaslovel z vzgojo igralcev. Prvi del sezone se je za v Švici (Rheinfelden) rojenega in pri Baslu vzgojenega Hrvata izšel sanjsko: zabil je 7 ligaških golov, dodal še 6 asistenc, vse skupaj pa statistično začinil še z rekordnim številom podaj za priložnosti ter z uvrstitvijo na SP v Brazilijo s hrvaško reprezentanco.

Drugi del sezone je imel obrise zvezdniškega prestopa. Liverpoolov trener Brendan Rodgers je na začetku decembra sprožil plaz, nadaljevanje je bilo še bolj v znamenju slovitih klubov. Manchester United, Paris St. Germain, Juventus, Chelsea, Atletico Madrid ... Ni kaj, Rakitiću se za prihodnost ni treba bati. Četudi bi zimska selitev propadla, bi v Sevilli, kjer si je ustvaril družino, še naprej užival.

Toda Rakitić je vendarle raznovrstni plejmejker z igralskimi značilnostmi, ki jih trenerji obožujejo. Švicarji so mu vsadili nemško disciplino in delavnost, hrvaški geni trmo in domišljijo. Odlikujeta ga tudi altruizem in nogometna inteligenca. Vse skupaj je Rakitića spremenilo v enega od najbolj zaželenih igralcev v zimskem prestopnem roku. Raketo se je tako rekoč katalputiralo v orbito v zanjo najbolj idealnem trenutku. Najmočnejši klubi pozimi redko segajo globoko v žep, če pa že, potem se zneski sukajo od 15 milijonov € navzgor. Toliko naj bi bila tudi Rakitićeva izhodiščna cena, ki jo je postavila Sevilla.

Sevilla in Rakitić imata dogovor, po katerem igralec lahko zapusti klub pred iztekom pogodbe (poleti 2015), če kdo zanj ponudi 40 milijonov € odškodnine. Te številke resda klub ne bo videl, a se bo lahko pogajal za čim višji iztržek. Liverpool je začel licitacijo s 7,5 milijona € in v odgovor dobil le nasmeh. Poskušal je pač in bržčas odstopil od igre, ki ji ne bo kos, če ne bo krepko dvignil ponudbe. Ivanov zastopnik je brat Dejan, ki je nedavno začel angleško turnejo, na kateri se sestaja z najvidnejšimi možmi najbolj zainteresiranih klubov in se seznanja o plačilnih zmožnostih morebitnega novega delodajalca.

Rakitić je ob bratih Kovač, zdajšnjemu hrvaškemu selektorju Niku in Robertu, Josipu Šimuniću, Ivanu Klasniću in Mladenu Petriću eden od najbolj znanih reprezentantov, rojenih zunaj Hrvaške. Ko se je odločal za koga bo igral, za Švico ali Hrvaško, je v Švici sprožil javno polemiko o tem, ali naj Švica zahteva odškodnine za igralce, ki so bili nogometno vzgojeni v tej državi, nato pa so se odločili za druge reprezentance.