Bobanovo nepozabno leto: sin, poroka, reprezentanca ...

Ljubljana – Sinoči je užival v nogometnem dvoboju, toda za Bobana Jovića se je življenje v nekaj mesecih obrnilo na glavo. »Na bolje,« je zatrdil Olimpijin adut, ki je bil skoraj pet mesecev v sporu s klubom. To je zdaj preteklost, prihodnost pa? O njej se je Celjan, ki si je za novi dom izbral Ljubljano, razgovoril za Nedelo.

Boban zdaj živi in uživa. S klubom je zgladil vse spore in je že v polnem tekmovalnem ritmu ves mesec, nabira izkušnje ter utrjuje formo na dveh frontah. Na športni mu gre spet vse kot po maslu, na zasebni, kot kaže in kot trdi, še bolje. Vrhunec bržkone nepozabnega leta 2013 bo prišel po koncu prvenstva, maja, junija ... Postal bo očka, praznoval bo 22 let, pozneje bo srčno izbranko popeljal še pred oltar. Ni kaj, odlično je načrtoval vrhunec sezone. Obeta se mu pestro poletje, bogatejše za nove življenjske izkušnje.

»Marsikaj se je spremenilo v obdobju, ko sem bil na stranskem tiru in imel toliko več priložnosti, da sem razmišljal še o čem drugem kot le o nogometu. Mislim, da sem prosti čas ali odmor, če neigranje lahko tako opišem, izkoristil vrhunsko. O nogometu zdaj razmišljam drugače, spremenil sem se tako rekoč od glave do peta. Postal sem pozoren na prehrano, živim še bolj športno,« je odkril svojo preobrazbo v odgovornega fanta. Toda za to novo in še prijaznejšo podobo ima največ zaslug zaročenka Tanja, Belokranjka iz Črnomlja.

»Kmalu bova postala starša. Konec maja ali na začetku junija,« je Boban odkril in izdal, da bo na svet prijokal fantek. »Le imena še nisva izbrala, imava pa jih kar nekaj. Potem bo na vrsti še poroka. Saj se ji sploh ne bi mogel izogniti, o njej se govori, kamorkoli se obrnem,« je razkril načrte, v katerih so zdaj na prvem mestu družina, zdravje, sreča in šele potem nogometna kariera. »Ampak to ne pomeni, da sem jo zapostavil, le drugače bom poskušal doseči svoj cilj. Družina bo imela prednost, spoznal sem, da mi njena podpora pomeni več kot izključno pehanje za dosego športnih ciljev. Dosegljivi so tudi drugače in upam, da mi bodo najožji družinski člani vlivali dovolj moči, da bom lahko enako uspešen v zasebnem in športnem življenju,« ne skriva zrelosti, ki je vendarle ključna v njegovem osebnostnem in nogometnem razvoju.

Boban je odraščal v Celju. Starša, mati Dušanka in oče Miroslav, sta na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja prišla v Slovenijo iz bosanskega Doboja, z bratom Alenom pa sta rojena v Sloveniji. »Vsi so mi v veliko oporo. Pet let starejšemu bratu so poškodbe preprečile, da bi postal nogometaš. Toda zato se je raje usmeril v medicino in je v celjski bolnišnici zdravnik dermatolog. Na Celje bom vedno ostal vezan, toda moj dom je Ljubljana. Sem Ljubljančan,« je bil iskren.

Potem ko je vse spore v zvezi s statusom pri Olimpiji odpihnil in se iz neprijetnega položaja vrnil med »žive« še močnejši, se zdi, da je napočil trenutek za »obračun« z reprezentanco in prebojem med Katančeve izbrance. »Najprej bi dejal, da smo iz spora vsi prišli brez zamer in da smo si nalili čistega vina. Da, reprezentanca je izziv, ki me ohranja ambicioznega. Vem, da mi bo težko, toda če sem pod vodstvom Slaviše Stojanovića že spoznal, kakšen je reprezentančni utrip, ni vrag, da ne bi z igrami prepričal tudi Srečka Katanca. Vem, da zmorem, in komaj čakam, da si bom prislužil njegov klic,« je dejal z zvrhano mero samozavesti in se na kratko dotaknil še tekmecev na domači ligaški sceni.

»Maribor je ušel, Domžale so pokazale svojo moč v Ljudskem vrtu, toda na drugem mestu nismo ogroženi. Dejal bi, da bomo igrali po svojih najboljših močeh, da bomo napredovali, in če se nam bo ponudila priložnost, bomo poskušali Maribor presenetiti,« je bilo res prijazno in odkrito zmajevo srce. Navijači po koncu sezone tak naziv nadenejo igralcu, ki je bil po njihovih ocenah najboljši.