Bolj slavna le še ekscentrična pevka Björk

Sloviti angleški vratar David James pri skoraj 43 letih uživa na začasnem delu na Islandiji.

Objavljeno
28. julij 2013 10.32
G. N., šport
G. N., šport
Kadar so valovi previsoki in veter premočan, trajekti in ladje ne plujejo. Vulkan je še aktiven. Kljub temu se David James, nekdanji nogometni reprezentant Anglije, za katero je zbral 53 nastopov, počuti kot riba v vodi. Pri 42 letih je izbral nenavadno življenjsko pot: živi, brani in se uči na Islandiji. Je eden od 4500 prebivalcev Vestmanskih otokov, obkrožen z več tisoč kiti.

James je bil posebnež tudi med vratnicami, zato njegova pustolovščina na Islandiji niti ni tako nenavadna. Odzval se je vabilu nekdanjega soigralca pri Portsmouthu Hermanna Hreidarssona, ki je trener pri klubu IBV Vestmannaeyjar. James je prvi vratar v moštvu, trenerjev pomočnik in poleg tega, kadar nima obveznosti s članskim moštvom, trenira mlajše kategorije. Nogomet še zdaleč ni edino, s čimer se ukvarja daleč od vrveža. Paleta njegovih konjičkov je široka, saj je ilustrator otroških knjig, ob tem veliko bere, dejaven je tudi v dobrodelnih akcijah, za kar so ga odlikovali z redom britanskega imperija.

V kvalifikacijskih dvobojih za evropsko ligo s Crveno zvezdo (0:2, 0:0) sta ga dodobra spoznala tudi Slaviša Stojanović in Nejc Pečnik, ki poskušata nekdanjemu evropskemu velikanu vrniti ugled.

Jamesov prihod na Islandijo je vzbudil precej pozornosti. Takoj si je prislužil status velikega zvezdnika, kakršnega je, denimo, tam deležna najprepoznavnejša Islandka, pevka Björk. Kjerkoli se pojavi, je v središču pozornosti. S seboj je pripeljal tudi nečaka Jamesa Frayneja, da bi mu pomagal oživiti obetavno kariero.

»Poklical sem ga in mu dejal, da sem trener, ki potrebuje pomočnika in vratarja. Rekel sem mu, da računam nanj. Bil je navdušen, še posebno ko je videl, da se tukaj resno trenira. Jamesa dobro poznam, bil je profesionalec 26 let in predan svojemu delu,« je Hreidarsson razkril, kako ga je privabil na Islandijo.

»Bilo je prijetno in osvežujoče. Dejal sem si, oh, igram na Islandiji, gleda me nekaj sto navijačev. Nisem bil živčen, pač pa zaskrbljen, kako se bom predstavil. Toda zdaj se počutim dobro in niti približno ne kot človek mojih let,« je James opisal občutke ob svoji premieri. »To je bil nov izziv. Res je, da tukajšnji nogometni standardi niso na ravni angleških in igrišča niso tako kakovostna, vendar vsi igrajo s srcem.«

Nekdanji plejboj, model Giorgia Armanija in H&M, kolumnist in še marsikaj drugega se je medtem že navadil na življenje na Islandiji. »Prelepa je, zato jo prav obožujem. Nikoli se nisem navduševal nad mestnim življenjem. Nikoli ne bi prišel na Islandijo samo za to, da bi igral nogomet. Izkušnja, da se kot nogometaš preizkusiš v tujini, je morda veliko vredna, toda za seboj imam že toliko tekem, da me številke ne premamijo več. Sprejel sem ponudbo, ker me privlači trenersko delo. Moja želja je bila pomagati pri razvoju mlajših vratarjev, da se bodo laže prebili do članskega moštva. Vsakomur, ki si želi mojo pomoč, sem pripravljen pomagati. Samo povedati mi morajo,« je razpredal človekoljub, ki si ne beli las s tem, da bo slej ko prej prišla zima. Takrat pa ... »Je mrzlo, dnevi so kratki. Ker nimamo kaj početi, posedamo doma. Še ladje ne plujejo,« sta Jamesu slabo plat življenja na Islandiji opisala brata Jeff in Matt Garner, nekdanja angleška nogometaša, ki sta si na tem otoku ustvarila življenjski gnezdi. Prvi je prav tako trener pri IBV, drugi pa dela v ribarnici.